Page 153 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biološke osnove osebnosti

Pravita, da je nevroticizem povezan z delovanjem amigdale in BNST ter z aktiv-
nostjo noradrenergičnega in serotoninergičnega sistema. Tretjo dimenzijo, kon-
troliranost, definirata s sposobnostjo inhibicije impulzivnih odzivov. Povezujeta jo
z interakcijo serotoninskega in dopaminskega sistema.

10.7 Marvin Zuckerman
Marvin Zuckerman (1991) je izsledke o nevroznanosti osebnosti objavil v knjigi
Psychobiology of Personality. Predlagal je pet alternativnih dimenzij osebnosti: dru-
žabnost, nevroticizem – anksioznost, agresivnost – sovražnost, impulzivno iskanje
čutnih dražljajev in aktivnost.

Pravi, da na osebnost vplivajo nevrotransmiterji, hormoni in encimi. Ista »snov«
vpliva na več lastnosti. Npr., dopamin in testosteron vplivata na impulzivnost ter
družabnost.

10.8 Paul Costa, Robert McCrae in pet faktorjev osebnosti

Paul Costa in Rober McCrae (1992) sta predlagala pet dejavnikov osebnosti (angl.
big five personality traits). Njun model je danes najbolj uporabljan za klasifikacijo
osebnostnih dimenzij. Te so:
– odprtost (inovativen, radoveden proti konzervativnemu, previdnemu);
– ekstravertnost (družaben, energičen proti samotarskemu, zadržanemu);
– vestnost (determiniran, organiziran proti impulzivnemu);
– nevroticizem (labilen, tesnoben, razdražljiv proti stabilnemu, umirjene-
mu);
– sprejemljivost (prijazen, topel proti neprijaznemu, hladnemu).

Odprtost se odraža v tendenci po zaznavanju, raziskovanju in uporabi informa-
cij. Ekstravertnost določa občutljivost za nagrado in pozitivna čustva. Vestnost se
kaže v racionalni kontroli vedenja in impulzov. Nevroticizem se kaže v občutljivo-
sti za kazen in negativna čustva. Sprejemljivost odraža tendenco po altruizmu (v
nasprotju z izkoriščanjem).

10.9 Colin DeYoung, Jeremy Gray in dve metalastnosti

Colin DeYoung in Jeremy Gray (2009) sta dejala, da je pet velikih dejavnikov moč
opredliti z dvema nadrejenima metalastnostma, in sicer stabilnostjo ali α in pla-
stičnostjo ali β. Stabilnost (α) odraža tendenco po regulaciji in omejevanju poten-
cialno motečih vedenj ter čustev. Sem spadajo vestnost, sprejemljivost in čustve-
na stabilnost. To dimenzijo povezujeta s serotoninergično aktivnostjo; ta regulira
razpoloženje, vedenje (npr. agresijo) in inhibira impulzivno vedenje.

153