Page 262 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 16.4: Australopithecus africanus*
Vir: https://commons.wikimedia.org
/wiki/Category:Australopithecus
_africanus#/media
/File:Australopithecus_africanus
_skull.jpg.
* Glej tudi Australopithecus africanus (b. l.).

hodili po dveh nogah in plezali po drevju (dolge brahialne roke, ukrivljeni prsti).
Zanje je bil značilen spolni dimorfizem. Predvidevajo, da so živeli v manjših skupi-
nah z enim dominantnim samcem in več samicami. Razvoj otroka po rojstvu je bil
kratek (podobno kot pri šimpanzih), zaradi česar so bili otroci deležni manj učenja
kot človek. Imeli so majhne podočnike in bili večinsko rastlinojedci. Kot vrsta so ži-
veli kar 900.000 let.
Australopithecus africanus (Slika 16.4) je živel pred 3,3–2,1 milijona let v južni Afriki.
Od predhodnikov je imel večje možgane in manjše zobe. Verjetno je živel v skupi-
nah z več samicami in samci, ki so bili teritorialni. Nekateri menijo, da so praktici-
rali uboje in kanibalizem.
Australopithecus garhi je živel pred 2,5 milijona let na območju današnje Etiopije. Iz
okostja sklepajo, da je verjetno lahko hodil po dveh nogah že daljše razdalje. Ne-
kateri menijo, da je verjetno tudi že uporabljal orodje. Spada med kandidate pred-
nika skupine Homo.
Australopithecus sediba (Slika 16.5) je živel pred 1,99 milijona let na območju juž-
ne Afrike. Na podlagi fosilov sklepajo, da je bil po načinu gibanja izrazito podo-
ben človeku. Zobje, okostje pelvisa in prsnega koša ter lobanja imajo tako lastnos-
ti zgodnjih avstralopitekov kot človeka. Glede na zgradbo dlani (Slika 16.6), ki lahko
omogoča finejšo motoriko, ugibajo o tem, ali je izdelaval orodje. Spada med naj-
verjetnejše prednike skupine Homo.

262