Page 266 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 266

Slika 16.10: Homo heidelbergensis*
                                               Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki
                                               /Category:Homo_heidelbergensis_models#/media
                                               /File:Homo_heidelbergensis_-_forensic_facial
                                               _reconstruction-crop.png
                                               * Glej tudi Homo heidelbergensis (b. l.).















            Od Homo habilisa se najpomembneje razlikuje po bistveno večjih možganih. Ti se
            pri Homo erectusu povečajo kar na 900 cm . Kasneje, v obdobju Homi erectusa, se
                                                 3
                                          3
            še povečujejo do velikosti 1200 cm .  Glej sliko 1 v Bretas idr. (2020).
            V zvezi s Homo erectusom je znana prva uporaba kamnite sekire (pred 1,76 milijona
            let). V tem času se je razmahnila »industrija orodja« iz kamna (angl. Oldowan stone
            tool industry), kasneje pa še izdelava kompleksnejšega orodja (angl. Acheulean in-
            dustry). Izdelava orožja jim je omogočila lov na nevarne in velike živali (mamuta).
            S tako prehrano so dobili več proteinov, zaradi česar so se možgani hitreje razvija-
            li, črevesje pa se je skrajšalo.
            Za obdobje Homo erectusa je značilno tudi prvo kontroliranje ognja (pred 1,4 mi-
            lijona let). Ognjišče jim je služilo kot zavetje pred mrazom in divjimi živalmi, pri iz-
            delavi puščic ipd. Ob ognju so se družili in si delili hrano (socializacija).
            Sorodniki so živeli v manjših skupinah, kar je morda vodilo v razvoj družine. Bili
            so lovci (večinoma moški) in nabiralci (večinoma ženske). Za njih je bil že značilen
            skupinski lov, kar pomeni, da so bili že sposobni tudi načrtovanja. Bili so nomadi in
            so daleč hodili po hrano. Nekateri sklepajo, da so verjetno zato za otroke pomaga-
            le skrbeti babice (matriarhat). Manjši spolni dimorfizem pa nakazuje, da so za otro-
            ke morda skrbeli tudi očetje. O tem zaenkrat še vedno zgolj ugibamo. Iz ostankov
            nadalje sklepajo, da so pripadniki Homo erectusa skrbeli za stare in bolne. Morda v
            njihovo obdobje spadajo tudi začetki govora. Nedavne raziskave gena FOXP2 na-
            migujejo, da bi se ta lahko najprej pojavil pri Homo erectusu.
            Homo erectus je že znal iz živalskega krzna narediti obleko, kar mu je omogočilo,
            da se je lahko selil v hladnejše kraje. Fosilne ostanke so našli v severni, vzhodni in
            južni Afriki, zahodni Aziji, na Kitajskem in v Indoneziji.  Glej sliko. Prve selitve iz
            Afrike so se zgodile pred približno 1,8 milijona let.

            266
   261   262   263   264   265   266   267   268   269   270   271