Page 258 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

od genov do vedenja in naprej
16.1 Filogenetska uvrstitev vrste človek

volucija človeka ali antropogeneza je del evolucije, ki je privedla do ločitve
prednikov človeka od drugih sesalcev, kasneje pa še od ostalih opic in človeč-
Enjakov (prvakov oziroma primatov).
Človek spada med prvake ali primate. Prvi primati so se pojavili pred približno 65
milijoni let (konec mezozoika). Po eni od možnih klasifikacij prvake delimo na dva
podreda, Strepsirrhini (npr. lemurji, loriji) in Haplorhini, kamor spada tudi človek. 
Glej sliko 1 v Lindenfors in Tullberg (1998). Haplorhini se nadalje deli na infrareda
Tarsiiformes in Simiiformes (Anthropoidea). Slednji se najprej deli na Platyrrhini (opi-
ce novega sveta) in Catarrhini. Catarrhini se deli na dve naddružini, Cercopithecoi-
dea (družina Cercopithecidae ali opice starega sveta) in Hominoidea (človečnjaki).
Slednja ima dve družini, Hylobatidae (giboni) in Hominidae. Hominidae sestavljajo
štirje rodovi: orangutan (Pongo), gorila (Gorilla), šimpanz (Pan) ter človek (Homo).

Filogenetska uvrstitev vrste človek:
razred: Mammalia (sesalci),
red: Primates (prvaki),
podred: Haplorhini,
infrared: Simiiformes (Anthropoidea),
parvorder: Catarrhini,
naddružina: Hominoidea (človečnjaki),
družina: Hominidae,
rod: Homo (človek),
vrsta: Homo sapiens (misleči človek),
podvrsta: Homo sapiens sapiens.
Za primate so značilni kompleksni socialni odnosi in drevesni način življenja. Sku-
pne so jim prilagoditve na drevesni način življenja in plezanje, kot so npr. oprije-
malne dolge in tanke noge ter roke in gibljivi prsti (oponilna palec in kazalec) z
nohti. Lastnosti skupne primatom so tudi stereotipski (globinski) vid, ki je pomem-
ben pri plezanju in iskanju hrane, odličen sluh in veliki možgani (glede na velikost/
maso telesa). Če ne upoštevamo človeka, ki je poselil ves svet, so primati razširjeni
v tropskem in subtropskem pasu Afrike, Azije ter Južne Amerike.
Skupni prednik hominidov je živel pred približno 19 milijoni let. Skupno predstav-
nikom družine Hominidae, ki so se od skupnega prednika s Hylobatidae ločili pred
približno 12–18 milijoni let, je to, da so brez repa. Čeprav večina predstavnikov vrst
večji del časa hodi po vseh štirih okončinah, so sposobni uporabljati roke pri nabi-
ranju hrane in gradnji »gnezda« ter celo izdelavi orodja. Značilno je tudi dolgo živ-
ljenje. Samica ponavadi rodi enega otroka naenkrat, mladič pa potrebuje več let,
preden se razvije in postane samostojen (učenje).

258