Page 63 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

od genov do vedenja

Slika 4.13: Pomembnejše endokrine žleze pri človeku (moške na levi, ženske na desni strani)
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Endokrini_sistem#/media/Slika:Illu_endocrine_system.png.
1 = češerika, 2 = hipofiza, 3 = ščitnica, 4 = priželjc, 5 = nadledvična žleza, 6 = trebušna slinavka, 7 = jajčnik,
8 = testis.

nevrotransmitorjev, aktivirajo specifične gene znotraj nevrona in nadalje vplivajo
na spremembo vedenja.
Tu bomo govorili predvsem o hormonih, ki jih izločajo endokrine žleze, in nevro-
hormonih (Slika 4.13, preglednica 4.2). Hormoni endokrinih žlez se izločajo v kri in po
krvožilju prenesejo do tarčnih organov/tkiv ter vplivajo na njihovo delovanje. Učin-
kujejo lahko na vsako celico, ki ima za njih ustrezne receptorje. Po učinkovanju so
podobni živčnim prenašalcem, a delujejo na daljše razdalje, počasneje in učinkuje-
jo dlje časa. Če bi rekli, da je živčni sistem digitalen, je endokrini sistem analogen.

Nevrohormone proizvajajo nevroni v možganih; sprostijo se iz sinaptičnih konči-
čev v krvni obtok in učinkujejo na ciljne organe. Nevrohormone, znane kot spro-
ščujoči faktorji, sproščajo nevrosekretorne celice v hipotalamusu. Ti sproščujoči
faktorji potujejo skozi preplet krvnih žil, da dosežejo sprednjo hipofizo, ki nadzo-
ruje sproščanje hipofiznih hormonov. Hormoni hipofize vstopijo v krvni obtok in
uravnavajo sproščanje hormonov iz perifernih endokrinih žlez. Endokrine žleze so
torej hierarhično urejene (Slika 4.14). Nevrohormoni so natančneje predstavljeni v
poglavju 7.

63