Page 64 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 64

Preglednica 4.2: Poglavitne endokrine žleze, njihovi (nevro)hormoni in funkcije.

             Žleza            Hormon(i)                  Funkcija
             Hipotalamus      TRH, GnRH, GHRH, CRH, somatostatin, dopamin  Nadzorna funkcija, sproščujoči dejavniki
             Adenohipofiza    Rastni hormon, TSH, ACTH, FSH, LTH, LH, PRH  Uravnava rasti in razvoja, uravnava perifernih endo-
                                                         krinih žlez
             Nevrohipofiza    Oksitocin, vasopresin      Dojenje, krčenje maternice, socialno in spolno veden-
                                                         je, antidiuretično delovanje
             Češerika         Melatonin                  Uravnava cirkadianega ritma
             Ščitnica         Tiroksin, kalcitonin       Uravnava presnove
             Obščitnice       Parathormin                Uravnava presnove
             Priželjc         Timozin                    Uravnava rasti in razvoja
             Nadledvični žlezi  Kortikoidi, adrenalin noradrenalin, androgeni  Uravnava presnove, stresa
             Trebušna slinavka  Inzulin, glukagon, somatostatin  Uravnava presnove
             Jajčnika         Estrogen, progestron       Uravnava rasti in razvoja, razvoj ženskih spolnih zna-
                                                         kov in reprodukcije
             Moda             Androgeni                  Uravnava rasti in razvoja, razvoj moških spolnih zna-
                                                         kov in reprodukcije
            GnRH = sproščevalni hormon gonadotropinov, CRH = sproščevalni hormon kortikotropina, TRH = sproščevalni
            hormon tirotropina, PRH = sproščevalni hormon prolaktina, GHRH = sproščevalni hormon somatotropina, ADH
            = antidiuretični hormon, FSH = folikel stimulirajoči hormon, LH = luteinizirajoči hormon, ACTH = adrenokortiko-
            tropni hormon, TSH = tiroideo stimulirajoči hormon, GH = rastni hormon.
            Poznamo dva osnovna mehanizma delovanja hormonov. Steroidni hormoni (glu-
            kokortikoidi, mineralokortikoidi androgeni, estrogeni in progesteroni, tiroidni
            hormoni) lahko prehajajo celično membrano. V celici se vežejo na receptor, ki je
            vezan na specifično zaporedje DNK in deluje kot stikalo za prepis v mRNK ter na-
            stanek aminokislin (beljakovin). To je t. i. genomski mehanizem, obstajajo pa tudi
            še drugi, o katerih tu ne bomo pisali. Hidrofilni hormoni, kot so adrenalin, inzulin,
            noradrenalin in vazopresin, pa na celične procese delujejo preko sekundarnih ob-
            veščevalcev. Po vezavi hormona na receptor na površini celice se zaradi biokemič-
            nih reakcij v notranjosti celice sprosti sekundarni obveščevalec in sproži nadaljnje
            procese (npr., poveča se prepustnost membrane, sproži se encimska reakcija itd.).
            Vedenjska endokrinologija je disciplina, ki se ukvarja s povezavo med endokrinim
            sistemom in vedenjem. Na splošno hormoni torej spremenijo gensko ekspresijo
            ali celično funkcijo in vplivajo na vedenje tako, da povečajo verjetnost, da se ob
            prisotnosti natančnih dražljajev pojavi določeno vedenje. Hormoni vplivajo na ve-
            denje preko treh sistemov, čutilnega sistema, osrednjega živčevja (angl. central ne-
            ural system – CNS) in efektorjev (npr. mišic). Pomembno vplivajo na razvoj. Tako
            kot hormoni vplivajo na vedenje, tudi vedenje vpliva nazaj na delovanje hormo-
            nov.

            Na vedenje vplivajo tako steroidni kot beljakovinski hormoni. Med steroidne hor-
            mone, ki najbolj vplivajo na vedenje, spadajo:
            –  kortizol: poveča presnovo ogljikovih hidratov, poglavitni hormon stresne-
               ga odziva;

            64
   59   60   61   62   63   64   65   66   67   68   69