Page 68 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

5.1 Modelni organizmi

dentifikacija genov, ki kodirajo (bistveno vplivajo na) vedenje, poteka predvsem
na modelnih organizmih. Primeri modelnih organizmov so bakterija Escherichia
Icoli (E. coli), kvasovke Saccharomyces cerevisiae, navadni repnjakovec (Arabidopsis
thaliana), glista (Caenorhabditis elegans), vinska mušica (Drosophila melanogaster),
riba cebrica (Danio rerio), miš (Mus musculus) in podgana (Rattus norvegicus).

Prednosti gliste kot modelnega organizma so preprosto gojenje v laboratoriju,
majhnost, hiter življenjski cikel ter številni potomci. Poleg tega celice gliste lah-
ko preprosto opazujemo skozi njihovo transparentno površino. Danes pri glisti
poznamo vse celice (959 celic, od tega 302 živčni) in celoten genom (pribl. 20.000
genov in 100 milijonov baznih parov). S tarčnimi mutacijami so pri glistah odkrili
gene za gibanje in lovljenje plena.
Podobne prednosti kot glista ima kot tudi vinska mušica. Primerna je za ekspe-
rimentalno delo, saj ni nevarna, ne prenaša bolezni na človeka, poleg tega za
delo z njo ne potrebujemo etičnih dovoljenj. Ima štiri pare kromosomov (trije pari

Slika 5.1: Sintenija med človeškimi in mišjimi kromosomi
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Synteny#/media/File:Human-mouse_synteny.jpg.
Slika prikazuje poravnavo kromosomov dveh vrst sesalcev, 2n = 46 človeških kromosomov (stolpci na levi
strani) na 2n = 40 mišjih kromosomov (stolpci na desni strani). Upoštevajte, da genske regije po navadi os-
tanejo skupaj v velikih blokih, namesto da se mešajo. Barve označujejo homologne regije. Npr., zaporedja,
ki so homologna mišjemu kromosomu 1, so predvsem na človeških kromosomih 1 in 2 pa tudi na 6, 8 in 18.
Kromosom X v obeh vrstah je skoraj v celoti homologen.

68