Page 138 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Spremembe togosti ledvenih mišic po ponavljajočem sklanjanju

Rok Vatovec, Nejc Šarabon, Matej Voglar
1 Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija

Uvod: Ponavljajoče sklanjanje (PS) sodi med pomembnejše dejavnike tveganja za pojav
bolečine v spodnjem delu hrbta pri delovno aktivni populaciji. Izkazalo se je, da daljša
trajanja PS vodijo v povečanje intrinzične togosti trupa. Avtorji predhodnih raziskav so
predpostavljali, da je slednje posledica povišane togosti mišic. Kolikor je v naši vedno-
sti, trenutno ni dostopnih raziskav o spremembah togosti ledvenih mišic po PS. Poleg
tega se zdi smiselno primerjati odzive med spoloma. Namen raziskave je bil ovredno-
titi učinke PS na togost ledvenih mišic in primerjati odzive med spoloma.
Metode: V raziskavo je bilo vključenih 16 zdravih prostovoljcev. Strižni količnik m. erec-
tor spinae in m. multifidus smo merili v mirovanju obojestransko z uporabo elastogra-
fije strižnih valov. Preiskovanci so opravili 60-min protokol PS, ki je zajemal 40 pono-
vitev ohranjanja predklona (60 s) z vmesnimi 30 s odmori vzravnanega nepodprtega
sedenja. Meritve so bile opravljene pred in po PS. Podatki so bili analizirani z mešanim
modelom analize variance za ponovljene meritve z dvema dejavnikoma znotraj (čas in
mišica) in enim dejavnikom med preiskovanci (spol). V primeru statistično značilne in-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
terakcije, smo opravili post-hoc teste z Bonferronijevo korekcijo.
Rezultati: Naši rezultati niso pokazali značilnega interakcijskega učinka čas × mišica ×
2
2
spol (p = 0,60; η = 0,05), čas × spol (p = 0,78; η = 0,01) ali učinka spola (p = 0,46; η 2
= 0,04). Po drugi strani smo ugotovili značilen učinek časa (p < 0,01; η = 0,65), miši-
2
2
2
ce (p < 0,01; η = 0,58) in interakcijski učinek mišica × spol (p = 0,01; η = 0,25). Post-
-hoc testi so pokazali mejno značilno višjo togost m. multifidus na desni strani pri mo-
ških v primerjavi z ženskami (p = 0,05). Po PS se je togost levega in desnega m. erector
spinae povišala za 8,17 in 6,43 %, medtem ko se je togost levega in desnega m. multifi-
dus povišala za 15,38 in 8,76 %
Razprava in zaključek: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da PS vodi v povišanje togosti
ledvenih mišic. Poleg tega se je izkazalo, da so omenjeni odzivi primerljivi med spolo-
ma. Mehanizem v ozadju povišanja togosti ledvenih mišic zaenkrat ni jasen. Čeprav bi
ugotovljene spremembe lahko bile povezane z izometričnim obremenjevanjem iztego-
valk trupa, dokazi kažejo na znižanje togosti ledvenih mišic po izometričnem utrujanju.
Povišanje togosti ledvenih mišic bi lahko bila kompenzacija za znižano togost vezivnega
tkiva, ki je bila dosledno poročana v predhodnih raziskavah. Višja togost ledvenih mi-
šic bi lahko vodila v višje kompresijske obremenitve hrbteničnih struktur in posledič-
no povečala tveganje za pojav ali vztrajanje bolečine v spodnjem delu hrbta v delov-
no aktivni populaciji.
Ključne besede: mehanske lastnosti mišic, upogib trupa, strižni količnik, m. erector spi-
nae, m. multifidus

138