Page 142 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Kadilske navade starejših odraslih v Sloveniji – analiza klicev na Quitline

Saša Šajn Lekše , Tomaž Čakš 2
1
1 Zdravstveni dom Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Uvod: Starejši kadilci imajo večje tveganje za resne bolezenske zaplete in smrt. Prene-
hanje kajenja v visoki starosti ima številne prednosti, a so starejši odrasli pogosto spre-
gledani. Literatura, objavljena v zadnjih petih letih navaja različne podatke, o kajenju
starejših od 65 let, med 8-12 % svetovne populacije. Svetovni dan brez tobaka 2023
navaja, da je potrebno intervencije za prenehanje kajenja usmeriti tudi na starejše ka-
dilce. Analiza 10 evropskih držav je pokazala, da spremembe tobačne zakonodaje ni-
so zmanjšale prevalence kajenja pri starejših od 65 let.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna analiza vsebine sekundarnih virov. Podatki so
bili pridobljeni iz zapisanih povzetkov klicev na slovenski telefon za pomoč pri opušča-
nju kajenja (Quitline) v letu 2022. Uporabljen je bil namenski vzorec zapisov poteka
anonimnih telefonskih pogovorov s starejšimi od 60 let.
Rezultati: V enem letu je na Quitline poklicalo 43 starejših odraslih. Njihova povpreč-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
na starost je bila 67 let, kadijo v povprečju več kot 45 let, po 20 cigaret dnevno. Po več
desetletjih kajenja imajo vsi najmanj eno izkušnjo opuščanja, ponovno pa pričnejo ka-
diti zaradi stresnih sprememb v življenjskih okoliščinah. Kajenje vzdržuje dolgčas ozi-
roma pomanjkanje aktivnosti. Pri več klicalcih so svetovalci zaznali znake, ki nakazu-
jejo na težave v duševnem zdravju. Starejši odrasli zelo pogosto kadijo ob pitju kave,
ženske pa rajši kadijo same, kot v družbi. Veliko jih še vedno kadi v zaprtih prostorih.
Najpogosteje omenjene zdravstvene težave s strani klicalcev so bile: arterijska hiper-
tenzija, stari miokardni infarkt, težko dihanje, kašelj, KOPB, astma, sladkorna bolezen.
Zdravstvene težave in prihranek denarja sta bila najpogostejša motivacijska dejavnika
za opuščanje. Pogosto so si želeli hitre rešitve za prenehanje.
Razprava in zaključki: Le dobra polovica starejših kadilcev ve, da kajenje škoduje zdrav-
ju. Menijo, da opustitev kajenja ne bi izboljšala njihovega zdravja in da pasivno kajenje
ni škodljivo. Manj znanja imajo tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Poleg fiziološkega vzro-
ka zasvojenosti je glaven dejavnik vzdrževanja kajenja osamljenost. Ko starejša oseba
pokliče na Quitline, je ključno, da prepoznamo potrebo po iskanju rešitev na podro-
čju osamljenosti. Dobra praksa je usmeritev starejšega odraslega k oblikam pomoči
v njegovem lokalnem okolju. Starejši kadilci imajo drugačne potrebe kot druge staro-
stne skupine. Vsi, ki se srečujejo s starejšimi kadilci, naj bi te potrebe znali identificira-
ti in znali nuditi ustrezno pomoč. Quitline naj bo vedno ena izmed možnosti, ki jih po-
nudimo v stiku s starejšim kadilcem.
Ključne besede: starejši odrasli, kajenje, opuščanje, Quitline

142