Page 192 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Elderspeak: Kaj to pomeni?

Patricia Bezek, Mateo Lebinec, Dijana Majstorović
Faculty of Medicine, Juraj Dobrila University of Pula, Pula, Croatia

Izhodišča in namen: Starost je prisotna v vsakodnevni praksi zdravstvene nege in je vča-
sih lahko prikrita s humorjem ali trditvami o zagovarjanju interesov starejših odraslih.
Elderspeak ali infantilizirajoča komunikacija je oblika interakcije, ki jo pogosto upora-
bljajo dobronamerni skrbniki, ki se morda ne zavedajo negativnih sporočil in posledic,
ki jih prenašajo na starejše odrasle. V tem prispevku bomo opisali komunikacijske pra-
kse, ki jih uporablja osebje pri delu s starejšimi odraslimi.
Predstavitev vsebine: Govor starejših, ki je bil prvič opisan kot “otroški govor”, se s stra-
ni negovalnega osebja implicitno izraža tako na mikro kot na makro ravni. Zanj so zna-
čilni uporaba pomanjševalnic, ponavljanje, pretirana intonacija, preprost besednjak in
neustrezni ljubkovalni izrazi (kot so sladkorček, dojenček, babica, dragi, ljubezen). Po-
gosto se pri delu s starejšimi odraslimi izražamo, kot naprimer “Ali smo pripravljeni na
kopanje?”, kar je neprimerno, saj se negovalci ne kopajo s starejšimi. Namesto tega je
bolje primerno vprašati “Ali vam lahko pomagam, da se pripravite na kopel?” Govor
starejših se najpogosteje uporablja, ko osebje pozna oskrbovanca in, če ima oskrbo-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
vanec kognitivne motnje, zlasti med vsakodnevnimi dejavnostmi. Nekatere posledice
te oblike komunikacije vključujejo umik uporabnika, zmanjšano samozavest, depresijo
in odvisnost od drugih. Starejši odrasli, ki se lahko sporazumevajo, menijo, da je ta na-
čin komunikacije neprimeren. Poleg tega so študije na splošno pokazale, da se na me-
dicinske sestre, ki se na tak način pogovarjajo s starejšimi odraslimi gleda bolj nestro-
kovnost, nespoštljivo, neprijazno, neustrežljivo in neusposobljeno, kot na medicinske
sestre, ki govorijo primerno. Čeprav je skrit in govorcu pogosto neznan, se govor sta-
rejših uporablja za nadzor vedenja, izražanje odvisnosti, omejevanje pogovora in nami-
govanje na pomanjkanje kompetenc. Prepoznavanje te nesprejemljive oblike komuni-
kacije in zagotavljanje usposabljanja komunikacijskih veščin sta priznani intervenciji za
premagovanje govora starejših
Sklepne ugotovitve: Elderspeak kot prikrito obliko staranja v vsakodnevnih interakci-
jah s starejšimi odraslimi je treba priznati, ker lahko negativno vpliva na njihovo splo-
šno socialno in psihološko zdravje. Čeprav se morda zdi dobronamerno, je zamenja-
va z učinkovitejšimi oblikami komunikacije prek različnih izobraževalnih pobud nujna.
Ključne besede: starost, sporazumevanje, elderspeak, zdravstvena nega

192