Page 202 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Samoocena ustnega zdravja pri odraslih v Sloveniji v 2019

2
Martin Ranfl , Anja Durjava , Barbara Artnik 3
1
1 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Murska Sobota, Murska Sobota,
Slovenija
2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Maribor, Maribor, Slovenija
3 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Uvod: Samoocena ustnega zdravja je subjektiven, a pomemben kazalnik ustnega zdrav-
ja posameznika. Namen raziskave je bil ugotoviti raven samoocene ustnega zdravja v
Sloveniji.
Metode: »Nacionalna raziskava o ustnem zdravju odraslih v Sloveniji leta 2019« je bi-
la izvedena na vzorcu 3.200 odraslih prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 74 let. So-
delujoči so po pošti prejeli povabilo za sodelovanje v spletni anketi, starejšim od 44 let
smo ob obvestilnem pismu priložili še pisno obliko vprašalnika. Področje samoocene
ustnega zdravja je bilo ocenjeno s pomočjo vprašanja: »Kako ocenjujete svoje ustno
zdravje?«, možni odgovori so bili: »Zelo dobro.«, »Dobro.«, »Srednje.«, »Slabo.«, »Ze-
lo slabo.«. Za potrebe statistične analize smo združili skrajne kategorije. Podatke smo
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
analizirali glede na demografske podatke. Porazdelitve deležev med različnimi skupi-
nami (po spolu, starosti, izobrazbi in bivalnem okolju) smo testirali s testom hi-kva-
drat in testom CCP (angl. Column Comparison Proprotion test) za primerjavo dele-
žev med različnimi skupinami.
Rezultati: Svoje ustno zdravje pozitivno ocenjuje 60 % oseb, med njimi 12 % oseb kot
»zelo dobro«. Kot »slabo« ali »zelo slabo« svoje ustno zdravje ocenjuje 8 % oseb.
Ustno zdravje pozitivno ocenjuje 62 % žensk, medtem ko je takšnih med moškimi 57
%. Obratno je delež tistih, ki svoje ustno zdravje ocenjujejo negativno, višji med mo-
škimi kot med ženskami (10 % proti 6 %), razlika je statistično značilna (test CCP, p =
0,021). Delež oseb, ki svoje ustno zdravje ocenjujejo negativno, je najnižji med odrasli-
mi z najvišjo izobrazbo (8 % odraslih z največ osnovnošolsko izobrazbo, 10 % odraslih
s srednješolsko izobrazbo in 4 % odraslih z najmanj višješolsko izobrazbo).
Razprava in zaključki: Samoocena ustnega zdravja je povezana s socioekonomskimi de-
javniki, kot so spol, izobrazba in bivalno okolje. Raven ustnega zdravja odraslih pre-
bivalcev Slovenije, izhajajoč iz samoocene, ni visoka. Nezanemarljiv delež odraslih v
Sloveniji namreč svoje ustno zdravje ocenjuje negativno, kar predstavlja pomemben
problem. Glede na ugotovljeno prevalenco negativne samoocene ustnega zdravja lah-
ko ocenimo, da je ob več kot 117.000 osebah, ki negativno ocenjujejo svoje ustno
zdravje, tudi več kot 480.000 takih, ki svoje ustno zdravje ocenjujejo kot »srednje«. Za
njih lahko upravičeno predvidevamo, da imajo občasne težave z ustnim zdravjem. De-
lež oseb, ki svoje ustno zdravje ocenjujejo negativno, je višji med moškimi, med sta-
rejšimi od 45 let, med nižje izobraženimi (največ osnovnošolska izobrazba) in med ti-
stimi, ki živijo v vaškem okolju. Te skupine lahko izpostavimo kot bolj ranljive z vidika
ustnega zdravja. Pri ohranjanju in krepitvi ustnega zdravja ima ključno vlogo primerna
skrb za ustno zdravje. Neredno čiščenje zob in neredni obiski pri zobozdravniku vodi-
jo v nastanek bolezni v ustni votlini, bolečine, nelagodje in v skrajnem primeru v izgu-
bo zob z vsemi posledicami, ki jih to stanje prinaša. Omenjene skupine so tudi tiste, h
katerim je potrebno v prihodnje usmeriti preventivne aktivnosti.
Ključne besede: ustno zdravje, samoocena ustnega zdravja, raziskave ustnega zdravja,
ustna higiena, skrb za ustno zdravje

202