Page 26 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Vabljeno predavanje

Aktualni trendi varovanja in krepitve duševnega zdravja na delovnem
mestu

Ditka Vidmar, Tatjana Novak Šubara, Karmen Stariha
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Izhodišča in namen: Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je kar
50 do 60 % vseh izgubljenih delovnih dni posledica z delom povezanega stresa in ne-
obvladanih psihosocialnih tveganj. Letni stroški z delom povezanega stresa in težav v
duševnem zdravju so ocenjeni na 4 % nacionalnega BDP. V Sloveniji so duševne in ve-
denjske motnje četrti najpogostejši razlog za bolniško odsotnost in vodilni razlog za
invalidsko upokojitev 1. kategorije. Vse to so razlogi, da se globalno in tudi v Sloveni-
ji krepi zavedanje o vplivu psihosocialnih delovnih pogojev na razvoj in poglabljanje te-
žav v duševnem zdravju. Po drugi strani pa ob tem prihaja v ospredje pomen preven-
tivne skrbi za duševno zdravje pri delu. Slednje namreč prinaša pomembne koristi za
posameznike, delovne organizacije in širšo družbo.
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
Predstavitev vsebine: Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je skupna za-
veza in odgovornost delodajalcev in zaposlenih, delovna mesta pa so optimalna okolja
za krepitev duševnega zdravja. Doslej prevladujočo osredotočenost na ukrepe na de-
lovnem mestu, usmerjene na posameznika, je potrebno dopolniti z organizacijskimi in-
tervencijami, usmerjenimi v ustrezne delovne pogoje, kar je poudarjeno tudi v global-
nih pobudah in mednarodnih smernicah. V skladu s smernicami Svetovne zdravstvene
organizacije in njihovim strateškim dokumentom skupaj z Mednarodno organizacijo
dela so ključne strategije za preprečevanje slabega duševnega zdravja pri delu (1) pre-
prečevanje škode, kar vključuje obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem me-
stu, (2) krepitev pozitivnih vidikov dela, kompetenc in virov zaposlenih ter (3) odziva-
nje na težave in podpora delavcem s težavami v duševnem zdravju. Tudi v Sloveniji se
v sklopu Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, skladno z mednaro-
dnimi smernicami, pomemben del aktivnosti usmerja v preprečevanje škode z infor-
miranjem in ozaveščanjem strokovne ter splošne javnosti o pomenu in načinih ob-
vladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Pri tem je ključna kombinacija
organizacijskih in individualnih ukrepov, ki pomenijo – če so primerno izbrani in izve-
deni – naložbo s pozitivnim donosom (ROI) v vrednosti do 13,6 € za vsak vloženi evro.
Sklepne ugotovitve: Doživljanje prekomernega stresa pri delu je mogoče v delovnih or-
ganizacijah učinkovito preprečevati s pravočasnim odkrivanjem neobvladanih psihoso-
cialnih tveganj ter z izvajanjem ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. Vodstveni
in vodilni delavci zato potrebujejo ustrezna znanja za obvladovanje teh tveganj ter za
ukrepanje ob duševnih stiskah zaposlenih. Vsi zaposleni pa potrebujejo znanja za pre-
poznavanje in ustrezno ukrepanje ob znakih prekomernega delovnega stresa pri se-
bi in svojih sodelavcih ter informacije o strokovnih virih pomoči ob težavah v dušev-
nem zdravju.
Ključne besede: duševno zdravje na delovnem mestu, krepitev duševnega zdravja, psi-
hosocialna tveganja, Nacionalni program duševnega zdravja

26