Page 28 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Prevalenca osamljenosti med uporabniki domov za starejše občane

Jasmina Irena Barać, Ester Benko, Melita Peršolja
Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija

Uvod: Osamljenost predstavlja negativno izkušnjo razkoraka med želeno in doseženo
osebno mrežo odnosov. Razumeti jo je potrebno kot subjektivni fenomen, saj ni ve-
dno odvisna od pomanjkanja neposrednih stikov z ljudmi - človek se lahko počuti osa-
mljenega v družbi in se ne počuti osamljenega, če je sam. Kaže se kot ena najpogostej-
ših čustvenih stisk, s katerimi se spopadajo tudi uporabniki domov za starejše občane
in je povezana z različnimi negativnimi zdravstvenimi izidi ter poslabšano kakovostjo
življenja. Namen raziskave je bil opisati pogostost in stopnjo osamljenosti ter razumeti
dejavnike povezane z osamljenostjo med uporabniki doma za starejše občane.
Metode: V kvantitativni empirični raziskavi smo uporabili De Jong Gierveldovo 11-del-
no lestvico osamljenosti in preko ustnega anketiranja v letu 2024 pridobili podatke
od 107 izmed 337 stanovalcev dveh domov za starejše občane v Obalno-kraški regiji.
Rezultati: Rezultati opisne statistične analize kažejo, da je zmerno osamljenih 43,9 %
(n = 47) vprašanih, hudo osamljenih pa 10,3 % (n = 11). Od tega je čustveno osamlje-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
nih 29,9 % (n = 32), skoraj četrtina (22,4 %, n = 24) je socialno osamljenih. Korelacijske
analize kažejo, da so pogosteje osamljeni tisti, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabše (p
= 0,006). Ostale značilnosti vprašanih, kot so spol, starost, zakonski stan, stopnja izo-
brazbe in čas bivanja v domu za starejše občane se s pojavnostjo osamljenosti ne po-
vezujejo.
Razprava in zaključki: Osamljenost vodi do poslabšanja zdravstvenega stanja in slabih
zdravstvenih izidov zato jo je potrebno čimprej prepoznati in ukrepati. Medicinska se-
stra lahko prepozna osamljenost pri posamezniku s kombinacijo opazovanja, pogovo-
ra ter uporabo standardiziranih orodij za oceno osamljenosti. V literaturi zasledimo
raznovrstne aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje občutka osamljenosti med
starejšimi odraslimi, nastanjenimi v domovih za starejše občane, med katerimi so naj-
pogostejše družabne in gibalne aktivnosti.
Ključne besede: osamljenost, starejši odrasli, dom za starejše občane, zdravstvena nega

28