Page 52 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Preprečevanje z delom povezanih mišično-skeletnih obolenj
med zaposlenimi v zdravstvu in socialnem varstvu

Anja Grušovnik Mušič, Alenka Omerzel
Vitadom, Ljubljana, Slovenija

Izhodišča in namen: Mišično-skeletna obolenja so najpogostejša zdravstvena težava,
povezana z delom. Med najbolj ogroženimi za pojav obolenj mišično-skeletnega siste-
ma so zaposleni v zdravstvu in socialnovarstvenih ustanovah. O težavah najpogoste-
je poročajo medicinske sestre in negovalci. Ta obolenja vplivajo na zmanjšano sposob-
nost pri delu, kakovost življenja in druge nezmožnosti. So veliko stroškovno breme za
posameznika, podjetja in družbo. Preprečevanje mišično-skeletnih obolenj pri delav-
cih in spodbujanje njihovega mišično-skeletnega zdravja je ključnega pomena, da lah-
ko kakovostno delajo dlje. Za preprečevanje so potrebni prilagojeni in strukturirani
programi, ki zaposlenim omogočajo dostop do informacij in znanja. Delovni terapevt
in fizioterapevt sta strokovnjaka, ki sta zaposlena v zdravstvenih in socialnovarstvenih
ustanovah. Poznata delovne razmere in sta usposobljena za področja preventivnega
delovanja, ergonomije in prilagajanja okolja ter rehabilitacije. Smiselno je, da se s svo-
jim znanjem in izkušnjami aktivno vključujeta v programe za preprečevanje z delom
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
povezanih mišično-skeletnih obolenj.
Predstavitev vsebine: Mišično-skeletna obolenja se največkrat pojavljajo zaradi roko-
vanja s pacienti in opremo ter pri oskrbi pacientov. Največji dejavnik tveganja je ro-
kovanje s pacienti, saj je oskrba sestavljena iz velikega števila fizično napornih opra-
vil. Številne študije so se osredotočile na opredelitev najboljših preventivnih praks za
zmanjšanje mišično-skeletnih obolenj, povezanih z rokovanjem s pacienti. Te študije
kažejo, da so uspešnejši programi, ki vključujejo izobraževalne programe, programe
telesne vadbe in telesne pripravljenosti, prilagojeno organizacijo dela ter uporabo me-
hanske opreme za rokovanje. Za uspešno implementacijo je ključna tudi dobra analiza
delovnih razmer, ki so v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah zelo specifične.
Delovni terapevt in fizioterapevt sta zdravstvena delavca, ki s svojim znanjem in izku-
šnjami sodelujeta pri vseh fazah preventivnih programov. Z znanji, ki jih imata na po-
dročju rehabilitacije, lahko dobro opredelita zahteve in posebnosti pacientov. Delovni
terapevt lahko s svojimi znanji vpliva na uspešnost in participacijo zaposlenih pri delov-
nih nalogah na fizičnem, psihološkem in kognitivnem področju zaposlenega in na oko-
lje, v katerem delo poteka. Fizioterapevt pa lahko prispeva s svojim znanjem na po-
dročju preprečevanja poškodb, izboljšanja telesne zmogljivosti in spodbujanja k bolj
zdravemu življenjskemu slogu. Oba strokovnjaka sta odlično opremljena z znanjem na
področju ergonomije in izobraževanja. Njuna vloga je zato pri uspešnem izvajanju pre-
ventivnih programov vedno bolj prepoznavna.
Sklepne ugotovitve: Preventivni program za preprečevanje z delom povezanih mišično-
-skeletnih obolenj v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah mora upoštevati po-
sebnosti zaposlenih in pacientov. Delovni terapevt in fizioterapevt lahko pomembno
pripomoreta k uspešni implementaciji takega programa.
Ključne besede: delovni terapevt, fizioterapevt, ergonomija

52