Page 50 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Nekateri vidiki življenjskega sloga bodočih vzgojiteljev

2
Jera Gregorc , Giuliana Jelovčan , Miran Muhič 3
1
1 Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper, Slovenija
3 Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor, Slovenija
Uvod: Poklic vzgojitelja predšolskih otrok je fizično in psihično zahteven. Fizično zato,
ker vzgojitelj praviloma večino dneva preživi z več kot 20 otroki v majhnem in relativ-
no hrupnem prostoru, pri čemer mora otroke pogosto dvigovati, se k njim sklanjati, se
zadrževati v zanj neoptimalnih držah ipd. ter psihično, ker mora ob tem izvajati peda-
goško in administrativno delo, komunicirati s starši, usklajevati delo z drugimi strokov-
nimi delavci in se ob tem učinkovito soočati s stresom. Zato je pomembno, da vzgoji-
telji zgodaj začnejo udejanjati zdrav načina življenja, ki pomembno prispeva k ohranitvi
zdravja. Med dejavniki, ki vplivajo na zdravje, so pogosto izpostavljeni prehrana, tele-
sna dejavnost, spanje, konstantnost v telesni teži, spretnost v soočanju s stresom ipd.
Oblikovanje življenjskega sloga se začne že v otroštvu, pomembno pa se oblikuje tu-
di v času mladostništva in prehoda v odraslost, ko so bodoči vzgojitelji na fakulteti. V
prispevku zato analiziramo izbrane vidike življenjskega sloga bodočih slovenskih vzgo-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
jiteljev s ciljem preučiti trenutno stanje, nasloviti morebitne pomanjkljivosti in poiskati
priložnosti za ustrezno podporo.
Metode: V vzorec smo zajeli 154 študentov 3. letnika Predšolske vzgoje Univerz v Ko-
pru, Mariboru in Ljubljani, od tega 81 rednih in 73 izrednih. S pomočjo anketnega vpra-
šalnika (prirejenega po Maučec, 2017; Zdravje slovenskih študentov, 2012), ki je obse-
gal 39 vprašanj, ki so predstavljali izbrane kazalnike življenjskega sloga, smo pridobili
podatke o načinih dnevne migracije študentov, vzdrževanju telesne mase, načinih pre-
hranjevanja, času spanja, nekaterih razvad, času, pogostosti in intenzivnosti telesnih
dejavnosti ter mnenja o njihovem znanju in resničnosti udejanjanja nekaterih vidikov
zdravega načina življenja.
Rezultati: Ugotovili smo, da 24 % študentov živi do 2 km od fakultete, 10,4 % pa od 2
do 5 km. Drugi živijo dlje. Vsi, ki živijo dlje kot 2 km, se na fakulteto pripeljejo z avto-
busom ali avtom. 75,3 % študentov presedi na dan več kot 4 ure. 35,7 % študentov je
v transportu do ene ure, 31,2 % jih je v transportu 2 uri, 33,1 % pa več kot 3 ure, od
tega je 75 % vseh v transportu pasivnih. 15,6 % študentov spi manj kot 6 ur, 24 % sla-
bo ali zelo slabo pozna načine soočanja s stresom, 33,1 % študentov je premalo tele-
sno dejavnih za ohranjanje zdravja. Med študijem se v povprečju zredi za 2 kg. Razlika
med poznavanjem kazalnikov zdravega življenjskega sloga in dejanskim stanjem pa ka-
že na neznačilno negativno diskrepanco.
Razprava in zaključki: Menimo, da trenutno stanje kaže na manko ozaveščenosti štu-
dentov o pomenu zdravega življenjskega sloga, še predvsem v kazalnikih spopadanja
s stresom, ustrezne telesne dejavnosti in izbire aktivnejšega transporta. Diskrepanca
med znanjem in udejanjenjem pa nakazuje na potrebo po iskanju vzrokov za diskre-
panco, pripravo strategij za dvig motivacije, dopolnitev predmetov z vsebinami zdra-
vega življenjskega sloga, prilagoditev urnikov izbirnih predmetov športa na fakultetah v
ugodne termine, izvajanje gibalnih odmorov in minut za zdravje.
Ključne besede: bodoči vzgojitelji, kazalniki življenjskega sloga, načini podpore

50