Page 80 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Sestava črevesne mikrobiote kot kazalnik dolgoročnih načinov
prehranjevanja

1
1
2
1
Karin Šik Novak , Nives Bogataj Jontez , Ana Petelin , Matjaž Hladnik ,
2
1
1
Alenka Baruca Arbeiter , Dunja Bandelj , Jure Pražnikar , Saša Kenig , Nina Mohorko ,
2
2
Zala Jenko Pražnikar 1
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske
tehnologije, Koper, Slovenija
Uvod: Razumevanje zapletenega odnosa med prehrano in sestavo črevesne mikrobio-
te ostaja pomembno področje raziskovanja. Kljub znanim učinkom prehrane na čreve-
sno mikrobioto, je le malo raziskav raziskovalo povezavo med specifičnimi načini pre-
hranjevanja in sestavo črevesne mikrobiote. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali bi
sestava črevesne mikrobiote na nivoju rodov lahko služila kot zanesljiv kazalnik dolgo-
ročnega načina prehranjevanja.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 89 preiskovancev, ki so se prehranjevali na 4 različ-
ne načine (vsejedstvo, veganstvo, vegetarijanstvo, prehrana z nizko vsebnostjo oglji-
kovih hidratov in visoko vsebnostjo maščob) in so bili enakomerno porazdeljeni med
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
skupinami ter izenačeni po spolu, starosti in ITM. Sestavo črevesne mikrobiote smo
analizirali s pristopom metabarkodiranja z uporabo hipervariabilne regije V4 gena 16S
rRNA. Hierarhično razvrščanje v skupine (angl. »cluster« analiza) na podlagi sestave
črevesne mikrobiote na nivoju debel smo izvedli z uporabo združevanja »k-means«.
Za razvoj modela in napovedovanje skupin na podlagi spremenljivk smo uporabili kla-
sifikator k-najbližjih sosedov (angl. »k-nearest neigbour classifier«).
Rezultati: Naše ugotovitve kažejo, da sestava črevesne mikrobiote ni ustrezen kazalnik
dolgoročnega načina prehranjevanja, z izjemo visoke relativne zastopanosti rodu Pre-
votella 9, ki nakazuje na veganski način prehranjevanja. Kombinacija razičnih dejavnikov
življenjskega sloga in vnosa specifičnih hranil je bolj pomembna za napovedovanje se-
stave črevesne mikrobiote kot sam način prehranjevanja. Naš model je pokazal, da je
za napovedovanje posameznikovega razvrščanja v skupino glede na sestavo črevesne
mikrobiote z 91-odstotno natančnostjo ključnih 26 spremenljivk iz naslednjih katego-
rij: antropometrične meritve, serumski biomarkerji, dejavniki življenjskega sloga, pre-
bavni simptomi, psihološki dejavniki in specifičen vnos hranil.
Razprava in zaključki: Rezultati poudarjajo pomen kombinacije različnih dejavnikov pri
določanju sestave črevesne mikrobiote. Naše ugotovitve bi lahko služile razvoju per-
sonaliziranih intervencij z namenom izboljšanja kazalnikov zdravja s spreminanjem de-
javnikov življenjskega sloga, neodvisno od dolgoročnega načina prehranjevanja.
Ključne besede: črevesna mikrobiota, način prehranjevanja, prehrana, dejavniki življenj-
skega sloga

80