Page 76 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Izzivi doseganja prehranske preskrbljenosti prebivalcev domov
za starejše občane

1
Živa Lavriša , Hristo Hristov , Igor Pravst 1, 2, 3
1, 2
1 Inštitut za nutricionistiko, Ljubljana, Slovenija
2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Slovenija
3 Fakulteta za aplikativne vede, Ljubljana, Slovenija
Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe, v populaciji vse bolj narašča število starejših
odraslih. Zlasti tisti, ki živijo v ustanovah, kot so domovi za starejše občane (DSO),
veljajo za prehransko bolj ogroženo populacijsko skupino. Ustrezna preskrbljenost s
hranili in mikrohranili je ključna za ohranjanje zdravja in preprečevanje zdravstvenih
komplikacij. Namen raziskave je bil ugotoviti, 1) kakšna je preskrbljenost prebivalcev
slovenskih DSO s hranili in mikrohranili, 2) kakšno je tveganje za podhranjenost, in do-
datno, 3) kakšna je prevalenca sarkopenije.
Metode: V okviru projekta Nutricare je bila izvedena nacionalno reprezentativna pre-
sečna študija. Raziskavo smo izvedli v 20 DSO iz vseh 9 zdravstvenih regij Sloveni-
je. Vključenih je bilo 387 prebivalcev DSO, v starost 65-101 let. Pridobljeni so bili
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
podatki za običajne dnevne prehranske vnose makrohranil in mikrohranil (2x 24h pri-
klic jedilnika prejšnjega dne, vprašalnik o pogostosti uživanja posameznih skupin živil),
prehranski status (Mini prehranska ocena), meritve mišične moči (stisk roke z dinamo-
metrom), meritve telesne sestave (bioimpedančna spektroskopija). Za 13 DSO smo
pridobili tudi podatke o tedenskih jedilnikih.
Rezultati: Tveganje za podhranjenost smo zaznali pri cca. 30 % udeležencev, podhra-
njenost pri cca. 3%. 39 % moških in žensk je imelo indeks telesne mase > 30 kg/m2.
Ugotovljen je bil visok vnos maščob in živil živalskega izvora. Vnos ogljikovih hidratov
in prehranskih vlaknin je bil pod priporočenimi, kar je posledica skromnega vnosa sad-
ja, zelenjave in žit. Vnos beljakovin je bil nižji od 1 g/kg telesne mase pri 35 % žensk in
40 % moških. Vnosi hranil so se dobro ujemali s hranilno sestavo obrokov v DSO. 63
% prebivalcev DSO prehrani dodaja vsaj eno mikrohranilo, najpogosteje je to vitamin
D, sledijo folat, vitamin B12, magnezij in železo. Prehranski vnosi so bili sub optimalni
za večino izbranih mikrohranil, vključno z magnezijem, folatom, vitaminom B12, vita-
minom D, vitaminom A, kalijem. Pomanjkanje vitamina D je bilo zaznano pri 30 %, vi-
tamina B12 pri 22 %, folata pri 22 % udeležencev. Pri 44 % udeležencev smo ugotovi-
li visoko verjetnost sarkopenije, pri 28 % pa prisotnost sarkopenije. 89 % udeležencev
s sarkopenijo je imelo tudi visok delež maščobne telesne mase, kar kaže na prisotnost
sarkopenične debelosti.
Razprava in zaključki: Prehranski vnosi prebivalcev DSO kažejo na potrebo po optimi-
zaciji vnosa hranil in mikrohranil, skladno s priporočili. Nujno bi bilo redno spremljanje
prehranskega statusa prebivalcev DSO s strani ustrezno usposobljenega osebja in iz-
vedba primernih individualno prilagojenih intervencij, ki bi pomagale preprečiti ali omi-
liti izpostavljena zdravstvena tveganja.
Ključne besede: starejši odrasli, dom za starejše občane, prehranski vnos, prehranski
status, sarkopenija

76