Page 109 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa
P. 109

Nagrade in priznanja Mirku Slosarju

                  svetlobo. Čeprav so bolj prizemljeni kolegi tehničnih služb radi navrgli:
                  »Ti pa tvoji zbori!« Oh, sem jim vračala, tam v zborih so najbolje »uglaše-
                  ni« ljudje. Ni mi bilo težko sodelovati z njimi, čeprav v skromnih finanč-
                  nih razmerah – pač ljubitelji, saj ne smejo misliti na dobiček! Kar kmalu
                  sem se srečala s koprskimi pevci, žareli so od mladosti in njihovi pogledi
                  so bili prikovani na zborovodjo Mirka Slosarja. Tudi on je izžareval vzne-
                  mirljivo energijo, temnolas in postaven, z obvezno cvetlico, kaj cvetlico,
                  rožo, ROŽO v gumbnici. Vsakokrat je zbor pobiral tudi vedno višje in naj-
                  višje ocene na tekmovanju. Ne bom navajala vseh pevskih skupin, ki jih
                  je Mirko Slosar najprej oblikoval na vajah – tam me ni bilo –, potem pa
                  z njimi osvajal odre. O tem pričajo kronike. Leta so se nabirala, kar nekaj
                  Mirkovih pevcev se je podalo na podobno glasbeno ustvarjalno pot, dva
                  sta postala krajši čas moja sodelavca na TV, Boris Palčič in Samo Milavec.
                    Mirko je znal s primorskim šarmom pritegniti nas iz severnejših pre-
                  delov, da smo se radi prišli ogret tja k morju. Kako radoživ par sta bila
                  Mirko in zborovodja Sergij Radovič z onstran meje, oba rada zapletena
                  v vesele debate ob kakšnem tamkajšnjem šanku – potem pa – rez. Pre-
                  zgodaj je odšel Radovič. Mirko pa je še nosil rožo v gumbnici, lotil se
                  je še nadaljnjega študija in med slovenskimi pevci opravil magistrski
                  nastop, ki mu ga je podpisala znamenita srbska zborovska dirigentka
                  Darinka Matić Marović, pred njo je bil kar nekako pohleven. Morda
                  umirjen, pomirjen?
                    V njegov intimni svet se nisem vtikala, saj tudi ni bilo časa, zbori so
                  prepevali, naše kamere pa so jih spremljale kar širokogrudno, za kar je
                  bil nedvomno zaslužen eden vodilnih na TV, Igor Gruden. Ha, seveda,
                  tudi on je imel močne stike s Primorci. Moja sestrična Dunja se je kar
                  nekaj časa z onkraj meje vozila prepevat v zbor Obala. Njen oče Bogdan
                  Grom je že dolgo likovno ustvarjal v ZDA. A je postal čez noč čistilec ba-
                  zena, saj se je za čofotanje v njem napovedal zbor Obala in tam preživel
                  nekaj uric svoje ameriške turneje.
                    Le eni turneji zbora Obala sem se pridružila tudi jaz, skupaj z Mitjo
                  Gobcem sva zasedla prosta sedeža v avtobusu, bila sva »press«. Peljal
                  nas je v Varno na zborovsko tekmovanje, kjer se je zbor solidno predsta-
                  vil. Ko smo se vračali preko bolgarske pokrajine, kar povprek dišeče po
                  rožnem olju, nismo upali misliti na naraščajoče temne oblake spopadov
                  na jugoslovanski strani in na posledice. In spremembe.


                  Pesem zborov jih je nekako prestala, a vse težje se je bilo boriti za pro-
                  gramski prostor na TV. V tem času je Mirko Slosar z Učiteljskim pevskim


                                                                           109
   104   105   106   107   108   109   110   111   112   113   114