Page 46 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa
P. 46

Zborovodja

                       Midva sva bila sošolca kar 12 let. Najprej na nižji gimnaziji v Ilirski Bistri-
                       ci, potem sva šla na učiteljišče in na Pedagoško akademijo v Ljubljani.
                       Spomnim se, da se je na nižjo gimnazijo v Ilirsko Bistrico Mirko iz Jelšan
                       vozil z biciklom. Že v Ilirski Bistrici sva pela, in ko sva prišla v Koper na
                       učiteljišče, sva se takoj vključila v moški pevski zbor DPD Svoboda, ki je
                       ga vodil Vladimir Lovec, na učiteljišču pa smo imeli mešani zbor. Glasbo
                       nas je na učiteljišču učil Hasl. Ko sva za zabavo med odmori ali na dru-
                       ženjih v disonanci pela istrske pesmi, kastavske, s kjer je istrska lestvica,
                       so nama velikokrat rekli, da fušava.
                         Na učiteljišču smo imeli obvezno smučanje, v Kranjski Gori smo bili
                       na smučarskem tečaju. Leta 1961 smo delali tudi izpit za motor, saj smo
                       se, če bi se po končanem šolanju zaposlili v odročni šoli, morali do nje
                       pripeljati. Imeli smo tudi dramsko skupino in dirigiranje, da bi vodili
                       zbore, ko se bomo zaposlili.
                         Na mojo iniciativo smo v tretjem letniku leta 1960 ustanovili kvartet.
                       Z njim smo veliko nastopali, tudi v Trstu smo nastopali. Veliko smo peli
                       po delovnih kolektivih (Iplas, Luka …). Nastopi niso bili plačani, dali so
                       nam pit in jest in smo bili veseli. Ambicije smo imeli, da bi naredili en
                       kvaliteten kvartet, ampak Lovec, Šček in Hasl se niso imeli časa ukvarjati
                       z nami. Zato sem spodbudil Mirka, da bi nas imel on, ker je igral klavir.
                       Bili smo tudi na reviji Pokaži, kaj znaš. Bili smo na isti reviji kot Elda Viler.
                       Ona je zmagala. Lahko bi mi, ampak je ona. In ob Mirkovi 50. obletnici
                       dirigiranja sem organiziral v Ilirski Bistrici grande fešto, kjer je naš kvar-
                       tet v prvi sestavi zapel z MoPZ Dragotin Kette, ki ga je v tistem času vo-
                       dil, pesem »Ko so fantje proti vasi šli«, našo prvo pesem, ki smo jo peli.
                         Učiteljišče smo zaključili junija 1962. Mirko je bil izredno dober za
                       matematiko, jaz pa za jezike in sva eden drugemu pomagala. Oba sva
                       bila štipendista občine Ilirske Bistrice, zato sva morala to štipendijo
                       odslužiti in sva šla oba delat na Kuteževo. On je učil matematiko, glas-
                       bo in 5. razred. Na OŠ Kuteževo nas je bilo zaposlenih šest fantov in štiri
                       dekleta. V vasi v Kuteževem sva organizirala oktet, zbrala sva odlične
                       pevce, nastopali smo na revijah. Eno leto in pol sva delala v Kuteževem
                       in potem sva šla v vojsko. Mirko je bil v Bileći, v šoli rezervnih oficirjev.
                       Ko je prišel iz vojske, se je zaposlil na OŠ Pinka Tomažiča, tu je vodil tudi
                       otroški in mladinski zbor in 1966. v jeseni sva se vpisala na Pedagoško
                       akademijo v Ljubljani. Mirko je kot izredni študent študiral glasbo, jaz
                       pa zemljepis in zgodovino. Stanovala sva na Topniški ulici pri noni od
                       tiste deklice, ki je igrala Mojco v tem drugem Kekcu. Mirko jo je še ma-
                       tematiko inštruiral.


                  46
   41   42   43   44   45   46   47   48   49   50   51