Page 62 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa

Zborovodja

posnel vse, kar je nastajalo novega na področju zborovske glasbe na
Primorskem pa tudi širše v Sloveniji. Zato smo veliko snemali novitete
Merkuja, Srebotnjaka, Gabrijelčiča, Kreka, Vrabca … in s tem bogatili
arhiv. Izvajali smo tudi številne novitete iz svetovne zborovske litera-
ture, tako se spominjam Schaefferjeve skladbe Epitaph for Moonlight,
Folkeja Rabeja, obnovili pa smo tudi arhiv slovenske »klasike«.

Slosar je vedel, da je zbor slovel po programski pestrosti in izvajalski zah-
tevnosti skladb. Sam je dejal (Slosar, 2017, str. 14): »Zmeraj sem iskal bisere, da
sem lahko iz njih ustvaril enotnost v mnogoterosti glasbenih vsebin. Vedno
sem iskal novo, drugačno, v pričakovanju česa še nedoživetega in še ne pre-
izkušenega.«
Kot pevec in kasneje tudi sodelavec Bojan Šturm je Mirka Slosarja spremljal
najdaljše obdobje njegovega življenja. V spominih je zapisal:70

Mirka Slosarja sem spoznal, ko je bil še zelo mlad, jaz pa sem bil še
osnovnošolec. Ko je prišel v Koper, je namreč stanoval kot podnajemnik
pri sosedih. Vezalo nas je tudi poznanstvo, saj je bila njegova žena Ma-
rija sovaščanka mojega očeta iz Senožeč.
Kasneje pa sva z Mirkom preživela kar dolgo obdobje, od gimnazije,
najprej je bil moj profesor glasbenega pouka in zborovodja gimnazij-
skega zbora, katerega sem bil član, kasneje sodelavec na gimnaziji, jaz
sem se že po štirih letih študija vrnil v Koper in dobil službo kot profesor
športne vzgoje. Kasneje pa sva bila tudi sodelavca na Pedagoški fakul-
teti v Kopru.
Mirko nas je že v gimnazijskem obdobju (bili smo tipični pubertetni-
ki) navdušil, da smo postali del Mladinskega mešanega zbora Gimnazije
Koper. V tistem obdobju in tudi kasneje, dokler je še poučeval na gim-
naziji, je Mirko znal pridobiti mlade pevke in pevce z neko svojo, danes
težko razumljivo, močjo in privlačnostjo. Peti v zboru, ki je dosegel tudi
zelo dobre rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih, je po-
menilo tudi imeti poseben status na gimnaziji, takrat je to pomenilo, da
si bil »frajer«. Takrat je na gimnazijo prišlo učiti tudi nekaj mladih profe-
sorjev, s katerimi smo se dobro »ujeli«, pa tudi v takratnem ravnatelju
Milanu Marušiču smo imeli veliko oporo, saj je imel zelo dober »posluh«
za delovanje zbora. Spomnim se, mislim, da sem bil že v 4. letniku, smo
se vračali s tekmovanja v Celju, kjer smo dobili zlato plaketo. Ura je bila

70 Zapis spominov na dr. Mirka Slosarja po dogovoru z Bojano Kralj junija 2024.

62