Page 136 - Osnovne statistične metode in Jamovi
P. 136

4 Statistična obdelava podatkov

















                  Slika 48  Pogled na t-preizkus odvisnih vzorcev

                  4.3.4.1  Primer
                  V nadaljevanju želimo preveriti, ali se povprečji spremenljivk »Q21c« – »Obli-
                  kovanje idej« in »Q21d« – »Preizkušanje idej« statistično značilno razlikujeta.53
                  V kolikor gre za dve spremenljivki znotraj istega vzorca učiteljic in učiteljev, je
                  primerno uporabljati t-preizkus za odvisne vzorce. V meniju »Analize« izbere-
                  mo podmeni »t-testi« in možnost »t-test odvisnih vzorcev«. V okno »Parjene
                  spremenljivke« vstavimo dve spremenljivki, ki ju želimo primerjati (vrstni red
                  pri tem ni pomemben). Ti dve se bosta izpisali ena zraven druge (slika 48).
                  Jamovi avtomatično izbere ukaz »t-test« (  ).

                  4.3.4.1.1 Preverjanje pogojev
                  Preden pregledamo izpisane rezultate, preverimo pogoj normalnosti poraz-
                  delitve razlik med vrednostmi spremenljivk. Izberemo torej ukaz »Test nor-
                  malnosti« (           ). Izpišejo se sledeči rezultati:

                  Ponazoritev 88  Tests of Normality
                                                         statistic              p
                  Q21c   Q21d   Shapiro-Wilk              0.639               < .001
                                Kolmogorov-Smirnov        0.426               < .001

                                Anderson-Darling           155                < .001
                  Opomba  Additional results provided by moretests

                    Iz preglednice je razvidno, da so vsi preizkusi normalnosti statistično značil-
                  ni (p < 0,001), kar kaže na to, da razlike niso normalno porazdeljene in je upo-
                53 Navadno t-preizkus za odvisne vzorce uporabljamo za  primerjanje začetnega stanja (npr. na
                  začetnem testu znanja) in končnega stanja (npr. na končnem testu znanja). V tem primeru bomo
                  primerjali povprečja dveh spremenljivk, ki sta vsebinsko podobni.


                  136
   131   132   133   134   135   136   137   138   139   140   141