Page 18 - Osnovne statistične metode in Jamovi

1 Osnovni statistični pojmi

Primeri ordinalnih spremenljivk:
Stopnja študija (1. bolonjska stopnja, 2. bolonjska stopnja, 3. bolonjska
stopnja)
Ocena iz slovenščine (1, 2, 3, 4, 5)
Ocena na izpitu (od 5 do 10)
Stopnja všečnosti2 (sploh mi ni všeč, ni mi všeč, vseeno mi je, všeč mi je,
izredno mi je všeč)
Pri ordinalnih spremenljivkah je treba poudariti še, da sicer vemo, da se
stopnje stopnjujejo, ne vemo pa, kakšne so razlike med temi stopnjami, torej
ne moremo trditi, da so vsi intervali enaki.
Številske ali numerične spremenljivke pa so tiste, katerih vrednosti se iz-
ražajo s številkami, npr. višina, teža, starost, število učencev v oddelku (več v
Kožuh, 2011, str. 14). Numerične spremenljivke lahko nadalje delimo na inter-
valne in razmernostne.
Intervalne spremenljivke imajo vse lastnosti ordinalnih spremenljivk, inter-
vali med stopnjami pa so povsod enaki. Gre torej za tiste spremenljivke, ki
imajo določeno mersko enoto (npr. lestvica merjenja temperature v Celzijevih
stopinjah). Pri intervalnih spremenljivkah absolutne ničle ni možno določiti.

Primera intervalnih spremenljivk:
Točke na testu znanja
Temperatura

Razmernostne spremenljivke so intervalne spremenljivke, ki imajo absolu-
tno ničlo. Ta lastnost omogoča, da lahko presodimo, kolikokrat je neka vred-
nost večja od neke druge vrednosti.

Primeri razmernostnih spremenljivk:
Starost
Telesna masa
Telesna višina

2 Likertove lestvice stališč (npr. petstopenjske lestvice) predstavljajo ordinalne spremenljivke. Zaradi
enostavnosti interpretacije pa imamo te spremenljivke večkrat za intervalne.

18