Page 22 - Osnovne statistične metode in Jamovi

1 Osnovni statistični pojmi

sežki učencev in dosežki učenk, so učenke eden in učenci drugi vzorec, ki
sta neodvisna, saj vsebujeta različne enote). Vzorca pa sta odvisna takrat,
ko imata iste enote (npr. primerjanje dosežkov ob začetku leta in koncu leta
za isti vzorec – torej isto skupino otrok, za katere smo podatke zbirali dvakrat).
V razpredelnicah v nadaljevanju prikazujemo nekatere statistične preizkuse,
ki so najpogosteje rabljeni v pedagoškem raziskovanju.
Treba je opozoriti (glej tudi Cencič, 2009, str. 90), da so podatki pridobljeni
na osnovi ocenjevalne lestvice in na osnovi lestvice stališč dejansko ordi-
nalne spremenljivke ter da je zanje jasno, da parametrični preizkusi, strogo
statistično gledano, niso ustrezni. Na drugi strani pa je za pedagoško po-
dročje značilno (str. 53), da je večina pojavov takšnih, da za njih ne moremo
dobiti numeričnih podatkov (str. 53) oz. da so razmernostne in intervalne
spremenljivke za to področje manj značilne kot spremenljivke nižje merske
ravni (Sagadin, 2003, str. 11), kar posledično vpliva tudi na manjši (in mer-
sko nižji) nabor statističnih metod. Prav zato se ordinalne spremenljivke s
postopkom ponderiranja velikokrat obravnava kot intervalne in posledično
se tudi v takih primerih uporabljajo parametrični statistični preizkusi, pri
čemer je potrebna posebna pozornost pri interpretaciji rezultatov, saj je
treba upoštevati specifično naravo ordinalnih spremenljivk (več v Kožuh,
2013, str. 45, 54–55).

1.3 Statistična značilnost in velikost učinka 1.3
V kvantitativnih raziskavah zbiramo kvantitativne (tj. številske) podatke. S po-
močjo primernih statističnih metod te podatke obdelamo in interpretiramo
rezultate. Pri interpretaciji pridobljenih rezultatov le-te primerjamo z dolo-
čeno porazdelitvijo (npr. normalno porazdelitvijo). To nam omogoča oceniti
verjetnost, da bi dobili določeno vrednost, če v populaciji ne bi bilo nobenega
učinka (ali, drugače, če bi bila potrjena ničelna hipoteza). Če je verjetnost, da
bi bili rezultati, kot smo jih pridobili, naključni, majhna, to pripisujemo učinku
v naših podatkih, kar imenujemo statistična pomembnost. Ta postopek se ime-
nuje tudi preverjanje ničelne hipoteze. Da torej določimo, ali so dobljeni rezulta-
ti naključni, se poslužujemo t. i. p-vrednosti, ki je število med 0 in 1. V inferenčni
statistiki je p-vrednost verjetnost, da bi pod pogojem, da je ničelna hipoteza
resnična, dobili rezultate, skladne s tistimi, ki so bili opaženi med preizkusom.
Gre torej za vrednost, ki nam pomaga razumeti, ali je razlika med opaženim in
predpostavljenim rezultatom posledica naključnosti ali je ta razlika statistično
pomembna. Čeprav lahko izberemo poljubno stopnjo tveganja (tj. največjo
vrednost p-vrednosti, za katero ovržemo ničelno hipotezo), se v družboslovju

22