Page 21 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 21
Varstvo osebnih podatkov pri delu psihologa

Privolitvi je treba posvetiti še več pozornosti:

– če gre za posredovanje ali razkritje posameznikovih osebnih podat-
kov tretjim (zunanjim) osebam, ki za seznanitev nimajo izrecne za-
konske podlage (npr. razkritje osebnih podatkov za potrebe supervi-
zije);¹³ in

– če gre za posebno uporabo podatkov ali dokumentov, tj. za namen,
ki presega prvotni ali osnovni namen (npr. uporaba podatkov za raz-
iskovalni namen, pri čemer se bodo s podatki poleg psihologa, ki po-
sameznika obravnava, seznanile tudi druge osebe).¹⁴

Tu domneva privolitve ne velja, zato mora biti slednja vedno izrecna (pri-
poročljivo je, da je tudi pisna) ter dana na podlagi predhodno sporočenih
informacij o namenu, načinu, obsegu, času in udeležencih obdelave podat-
kov. Seveda privolitev ni smiselna oz. ni potrebna, če sta izpolnjena dva
pogoja:

– če je želena obdelava osebnih podatkov že dopuščena ali zapovedana
z zakonom ali

– če se obdelava osebnih podatkov izvaja z nepovratno (absolutno)
anonimiziranimi podatki.

Nasvet. Če za določeno obdelavo osebnih podatkov ni na voljo ustrezne za-
konske podlage, je treba od stranke pridobiti privolitev, praviloma v pisni
obliki. Pogoj za veljavnost privolitve je popolna informiranost o pomemb-
nih vidikih obdelave – kateri osebni podatki se bodo obdelovali, kako (vrsta
obdelave, način in lokacija), za kakšen namen, koliko časa in komu bodo
posredovani.

Posredovanje osebnih podatkov – zakonska podlaga
Za razkritje ali posredovanje osebnih podatkov drugim osebam¹⁵ mora biti
na voljo pravna podlaga. Pri tem ni važno, ali gre za občutljive osebne po-

¹³ Če za potrebe supervizije stranka ni določena ali določljiva, privolitev ni potrebna.
¹⁴ Na tem mestu velja omeniti splošno ureditev v 17. in 23. členu zv op-1, po katerih je oseb-

ne podatke brez privolitve dopustno uporabljati za znanstveno-raziskovalni namen v treh
primerih: če gre za interno raziskavo, ki jo izvaja upravljavec (psiholog ali organizacija, pri
kateri opravlja delo) sam, ali če se podatke anonimizira še pred posredovanjem zunanje-
mu nosilcu raziskave, ali če je posameznik že umrl in za časa življenja ni prepovedal take
uporabe podatkov.
¹⁵ Gre pravzaprav za tretje osebe, ker so mišljene osebe, ki niso obravnavani posameznik in
ne psiholog, ki posameznika obravnava. Pri tem gre lahko za posameznike (npr. strankini

19
   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26