Page 26 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
an Brulc
tveganje za ogrozitev drugih oseb), saj je njeno stanje zelo resno, rezul-
tati testiranja pa zaskrbljujoči: predpisi ne določajo nobenih omejitev
pravice do seznanitve, ki bi veljali na področju psihologije. Tudi na
področju klinične psihologije z p ac p ne omogoča (več) terapevtske-
ga privilegija, če stranka izrecno zahteva popolno seznanitev ne gle-
de na posledice. Zato možnost omejitve razkritja, ki jo je določal 16.
člen starega Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psi-
hologov Slovenije, 2002), ne velja.
3. Stranka zaprosi za kopijo psihologove osebne beležke, saj meni, da so v
njej zelo relevantni zapisi o njeni anamnezi, stanju in rezultatih obravna-
ve, te pa bi rada predložila v nekem uradnem postopku kot dokaz: glede
na dosedanjo prakso Informacijskega pooblaščenca bi psiholog tako
zahtevo lahko zavrnil s sklicevanjem na 7. člen z vop-1 oziroma na
člen 2 Splošne uredbe (eu) o varstvu podatkov.²⁵
4. Stranka zaprosi za kopijo izpolnjenega psihodiagnostičnega sredstva (npr.
r b ans test) zato, da bo pri svojem strokovnjaku preverila rezultate: če-
prav pravica do seznanitve ni izrecno omejena, iz prakse Informacij-
skega pooblaščenca izhaja, da je tako zahtevo izjemoma možno ome-
jiti tako, da stranka pridobi le kopijo svojih ročnih zapisov ter psi-
hologovih zapisov, brez prednatisnjenega avtorskega dela psihodia-
gnostičnega sredstva.²⁶ To je tudi skladno z usmeritvami iz 40. člena
starega Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psiholo-
gov Slovenije, 2002). Čeprav na splošno pooblaščenec ne more imeti
več pravic kot stranka sama, verjetno ne bi bilo sporno izročiti kopi-
je zahtevanih dokumentov strankinemu pooblaščencu, ki je usposo-
bljen psiholog.
5. Oče mlajšega mladoletnika bi kot otrokov zakoniti zastopnik (torej v ime-
nu stranke) rad vpogledal v otrokove (torej strankine) slikovne in pisne
izdelke. Vsebina teh je takšna, da bi lahko zaradi očetovega odziva
otrok utrpel kakršnokoli nasilje ali zlorabo. V izjemnih primerih ni
izključeno, da se, s sklicevanjem na ustavne pravice ali pravice iz za-
vezujočih mednarodnih pogodb (npr. Konvencija o otrokovih pravi-
cah), pravica zakonitega zastopnika omeji v korist oz. za varovanje
upravičenih interesov otrok.²⁷
Nasvet. Stranki zgolj zato, ker zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi
²⁵ O tem npr. odločba Informacijskega pooblaščenca št. 0710-1/2013.
²⁶ O tem npr. odločba Informacijskega pooblaščenca št. 0710-33/2008.
²⁷ O tem npr. odločba Informacijskega pooblaščenca št. 0710-27/2009.
24
tveganje za ogrozitev drugih oseb), saj je njeno stanje zelo resno, rezul-
tati testiranja pa zaskrbljujoči: predpisi ne določajo nobenih omejitev
pravice do seznanitve, ki bi veljali na področju psihologije. Tudi na
področju klinične psihologije z p ac p ne omogoča (več) terapevtske-
ga privilegija, če stranka izrecno zahteva popolno seznanitev ne gle-
de na posledice. Zato možnost omejitve razkritja, ki jo je določal 16.
člen starega Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psi-
hologov Slovenije, 2002), ne velja.
3. Stranka zaprosi za kopijo psihologove osebne beležke, saj meni, da so v
njej zelo relevantni zapisi o njeni anamnezi, stanju in rezultatih obravna-
ve, te pa bi rada predložila v nekem uradnem postopku kot dokaz: glede
na dosedanjo prakso Informacijskega pooblaščenca bi psiholog tako
zahtevo lahko zavrnil s sklicevanjem na 7. člen z vop-1 oziroma na
člen 2 Splošne uredbe (eu) o varstvu podatkov.²⁵
4. Stranka zaprosi za kopijo izpolnjenega psihodiagnostičnega sredstva (npr.
r b ans test) zato, da bo pri svojem strokovnjaku preverila rezultate: če-
prav pravica do seznanitve ni izrecno omejena, iz prakse Informacij-
skega pooblaščenca izhaja, da je tako zahtevo izjemoma možno ome-
jiti tako, da stranka pridobi le kopijo svojih ročnih zapisov ter psi-
hologovih zapisov, brez prednatisnjenega avtorskega dela psihodia-
gnostičnega sredstva.²⁶ To je tudi skladno z usmeritvami iz 40. člena
starega Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psiholo-
gov Slovenije, 2002). Čeprav na splošno pooblaščenec ne more imeti
več pravic kot stranka sama, verjetno ne bi bilo sporno izročiti kopi-
je zahtevanih dokumentov strankinemu pooblaščencu, ki je usposo-
bljen psiholog.
5. Oče mlajšega mladoletnika bi kot otrokov zakoniti zastopnik (torej v ime-
nu stranke) rad vpogledal v otrokove (torej strankine) slikovne in pisne
izdelke. Vsebina teh je takšna, da bi lahko zaradi očetovega odziva
otrok utrpel kakršnokoli nasilje ali zlorabo. V izjemnih primerih ni
izključeno, da se, s sklicevanjem na ustavne pravice ali pravice iz za-
vezujočih mednarodnih pogodb (npr. Konvencija o otrokovih pravi-
cah), pravica zakonitega zastopnika omeji v korist oz. za varovanje
upravičenih interesov otrok.²⁷
Nasvet. Stranki zgolj zato, ker zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi
²⁵ O tem npr. odločba Informacijskega pooblaščenca št. 0710-1/2013.
²⁶ O tem npr. odločba Informacijskega pooblaščenca št. 0710-33/2008.
²⁷ O tem npr. odločba Informacijskega pooblaščenca št. 0710-27/2009.
24
