Page 113 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 113
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 113
nismo preverjali. Zanimivo je, da so imela naselja mestnega območja tako
nadpovprečne deleže odseljenih v ostale evropske kot tudi v neevropske dr-
žave. Ker pa je bilo število tja odseljenih žensk 41 oziroma 56 ter moških
34 oziroma 46, bi na podlagi tega težko sklepali o razlogih za nadpovpreč-
nost deležev odseljenih v te države. Predvsem pri neevropskih državah gre
za zelo heterogeno skupino držav, tako da imamo opravka tako z odseljen-
ci, ki so se vrnili v domovino, kot s slovenskimi državljani, ki so se odselili
iz takih ali drugačnih razlogov (zaposlitev, poroka itn.).
Stopnje povezanosti med starostjo selivcev in tipom naselja tudi niso
posebno visoke, še najvišja je bila pri priseljenih ženskah (φ-koeficient =
0,13), najnižja pa pri odseljenih moških (φ-koeficient = 0,07).
Prva značilnost razporeditve priseljenega in odseljenega prebivalstva
po tipih naselij glede na starost je, da je bil delež 20 do 34 let starih v vseh
štirih primerih največji med vsemi pri velikih mestih. Pri priseljenih moš-
kih jih je bilo v velikih mestih v tej starostni skupini skoraj pol.
Druga opazna značilnost je, da so bili deleži deklic med ženskami, ki
so se selile, veliko večji kot deleži dečkov med moškimi. Pri deklicah so bili
deleži kar dvakrat večji kot pri dečkih. To je logična posledica dejstva, da
v skupnem številu selivcev močno prevladujejo moški. Število priseljenih
dečkov (5.915) se ni dosti razlikovalo od števila priseljenih deklic (5.302),
majhna je bila tudi razlika med številom odseljenih dečkov (2.828) in šte-
vilom odseljenih deklic (2.535). Dečki in deklice sodijo v skupino selivcev,
ki se selijo v okviru svoje družine, v teh pa sta oba spola precej enakomerno
zastopana. Zato je bil koeficient maskulinitete tako za priseljene kot za od-
seljene dečke in deklice dokaj pričakovanih 111,6.
Za nemestna naselja v glavnem velja, da so deleži pri mlajših podpov-
prečni in pri starejših nadpovprečni. Odstopanje od tega je le pri skupini
priseljenih žensk. Za ostale tipe naselij je težko izluščiti kakšno izstopajočo
značilnost. V celoti gledano pa sta najbolj zastopani starostni skupini od 20
do 34 in od 35 do 44 let. To velja bolj za priseljene kot za odseljene. Pri sle-
dnjih je namreč na drugem mestu po velikosti delež 45 do 64 let starih. Pri
moških je bil delež te starostne skupine med vsemi odseljenimi skoraj če-
trtinski, pri ženskah pa je tudi presegal petino. Navedena dinamika je po
vsej verjetnosti posledica dogajanja na trgu delovne sile, kjer so z vidika za-
poslovanja najzanimivejši prav prebivalci prvih dveh omenjenih starostnih
razredov (seveda ob ustrezni kvalifikaciji), medtem ko so v starostni skupi-
ni od 45 do 64 let tudi že posamezni upokojenci pa tudi ljudje, ki so izgubili
službo in nimajo nikakršnih možnosti dobiti novo, tako da je lahko ena od
možnosti tudi vrnitev v državo, iz katere so se priselili. Seveda se to dogaja
tudi mlajšim, a po številkah sodeč manj pogosto kot starejšim.
nismo preverjali. Zanimivo je, da so imela naselja mestnega območja tako
nadpovprečne deleže odseljenih v ostale evropske kot tudi v neevropske dr-
žave. Ker pa je bilo število tja odseljenih žensk 41 oziroma 56 ter moških
34 oziroma 46, bi na podlagi tega težko sklepali o razlogih za nadpovpreč-
nost deležev odseljenih v te države. Predvsem pri neevropskih državah gre
za zelo heterogeno skupino držav, tako da imamo opravka tako z odseljen-
ci, ki so se vrnili v domovino, kot s slovenskimi državljani, ki so se odselili
iz takih ali drugačnih razlogov (zaposlitev, poroka itn.).
Stopnje povezanosti med starostjo selivcev in tipom naselja tudi niso
posebno visoke, še najvišja je bila pri priseljenih ženskah (φ-koeficient =
0,13), najnižja pa pri odseljenih moških (φ-koeficient = 0,07).
Prva značilnost razporeditve priseljenega in odseljenega prebivalstva
po tipih naselij glede na starost je, da je bil delež 20 do 34 let starih v vseh
štirih primerih največji med vsemi pri velikih mestih. Pri priseljenih moš-
kih jih je bilo v velikih mestih v tej starostni skupini skoraj pol.
Druga opazna značilnost je, da so bili deleži deklic med ženskami, ki
so se selile, veliko večji kot deleži dečkov med moškimi. Pri deklicah so bili
deleži kar dvakrat večji kot pri dečkih. To je logična posledica dejstva, da
v skupnem številu selivcev močno prevladujejo moški. Število priseljenih
dečkov (5.915) se ni dosti razlikovalo od števila priseljenih deklic (5.302),
majhna je bila tudi razlika med številom odseljenih dečkov (2.828) in šte-
vilom odseljenih deklic (2.535). Dečki in deklice sodijo v skupino selivcev,
ki se selijo v okviru svoje družine, v teh pa sta oba spola precej enakomerno
zastopana. Zato je bil koeficient maskulinitete tako za priseljene kot za od-
seljene dečke in deklice dokaj pričakovanih 111,6.
Za nemestna naselja v glavnem velja, da so deleži pri mlajših podpov-
prečni in pri starejših nadpovprečni. Odstopanje od tega je le pri skupini
priseljenih žensk. Za ostale tipe naselij je težko izluščiti kakšno izstopajočo
značilnost. V celoti gledano pa sta najbolj zastopani starostni skupini od 20
do 34 in od 35 do 44 let. To velja bolj za priseljene kot za odseljene. Pri sle-
dnjih je namreč na drugem mestu po velikosti delež 45 do 64 let starih. Pri
moških je bil delež te starostne skupine med vsemi odseljenimi skoraj če-
trtinski, pri ženskah pa je tudi presegal petino. Navedena dinamika je po
vsej verjetnosti posledica dogajanja na trgu delovne sile, kjer so z vidika za-
poslovanja najzanimivejši prav prebivalci prvih dveh omenjenih starostnih
razredov (seveda ob ustrezni kvalifikaciji), medtem ko so v starostni skupi-
ni od 45 do 64 let tudi že posamezni upokojenci pa tudi ljudje, ki so izgubili
službo in nimajo nikakršnih možnosti dobiti novo, tako da je lahko ena od
možnosti tudi vrnitev v državo, iz katere so se priselili. Seveda se to dogaja
tudi mlajšim, a po številkah sodeč manj pogosto kot starejšim.
