Page 110 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 110
Mestno prebivalstvo Slovenije
in priseljencev iz te skupine držav tudi v majhnih in srednjih mestih (Pre-
glednica 14).
Med vsemi priseljenimi moškimi je bil v Sloveniji daleč največji delež
priseljenih iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne in
Hercegovine. Bilo jih je kar štiri petine, najbolj pa so med priseljenimi pre-
bivalci prevladovali v velikih mestih. Med priseljenimi v nemestna naselja
je bil njihov delež najmanjši, a še vedno tričetrtinski. Rahlo pod povpreč-
jem je bil njihov delež tudi v naseljih mestnega območja. Odstopanja od
povprečja nasploh niso bila visoka, saj so bila v obsegu 5,7 odstotne točke
navzdol in zgolj 2,9 odstotne točke navzgor. Moški priseljenci iz držav nek-
danje Jugoslavije so bili najštevilnejši in najenakomerneje zastopani v vseh
tipih naselij.
Tudi med priseljenkami so prevladovale tiste iz držav z območja nek-
110 danje Jugoslavije, a je bil njihov delež le nekaj več kot tripetinski in tudi
odstopanja od povprečja so bila nekoliko večja, a še vedno sorazmerno
majhna. Opazno pa je enakomerno stopnjevanje od največjega odstopanja
navzdol proti največjemu odstopanju navzgor od nemestnih naselij prek
naselij mestnega območja, majhnih in srednjih do velikih mest.
Najmanj je bilo priseljencev iz evropskih držav, ki niso članice Evrop-
ske unije (predvsem iz največjih Rusije in Ukrajine), moških celo manj
kot žensk. Ob tem so imeli za približno četrtino nadpovprečni delež v ne-
mestnih naseljih, medtem ko so bili v vseh drugih tipih naselij podpov-
prečno zastopani. Pri ženskah iz teh držav so imeli za petino manjši delež
od povprečja v velikih mestih, podpovprečen pa je bil ta delež le še pri na-
seljih mestnega območja.
Priseljeni moški iz neevropskih držav so bili za četrtino nadpovprečno
zastopani med priseljenimi v velika mesta, petinski presežek povprečne-
ga deleža so imela srednja mesta, nad povprečjem je bil še delež pri naseljih
mestnega območja. Pri ženskah iz neevropskih držav je bilo najopaznejše
četrtinsko odstopanje od povprečja navzdol pri majhnih mestih. To je sicer
nekaj manj, kot je bilo pri majhnih mestih to odstopanje veliko pri moških,
a tudi nasploh so bila odstopanja pri ženskah manjša. Najbolj nad povpreč-
jem po deležu priseljenih žensk iz neevropskih držav so bila naselja mestne-
ga območja, nadpovprečen pa je bil ta delež le še pri velikih mestih.
Odseljevanje iz Slovenije je bilo pri moških tudi najbolj usmerjeno v
države nekdanje Jugoslavije (več kot dve tretjini vseh odseljenih moških),
kar kaže na dvosmernost selitvenih tokov in vračanje priseljencev v nekda-
njo domovino, ki je bilo vsaj do neke mere okrepljeno tudi zaradi neugod-
nih gospodarskih razmer (propad gradbenih podjetij), izgube zaposlitve in
in priseljencev iz te skupine držav tudi v majhnih in srednjih mestih (Pre-
glednica 14).
Med vsemi priseljenimi moškimi je bil v Sloveniji daleč največji delež
priseljenih iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne in
Hercegovine. Bilo jih je kar štiri petine, najbolj pa so med priseljenimi pre-
bivalci prevladovali v velikih mestih. Med priseljenimi v nemestna naselja
je bil njihov delež najmanjši, a še vedno tričetrtinski. Rahlo pod povpreč-
jem je bil njihov delež tudi v naseljih mestnega območja. Odstopanja od
povprečja nasploh niso bila visoka, saj so bila v obsegu 5,7 odstotne točke
navzdol in zgolj 2,9 odstotne točke navzgor. Moški priseljenci iz držav nek-
danje Jugoslavije so bili najštevilnejši in najenakomerneje zastopani v vseh
tipih naselij.
Tudi med priseljenkami so prevladovale tiste iz držav z območja nek-
110 danje Jugoslavije, a je bil njihov delež le nekaj več kot tripetinski in tudi
odstopanja od povprečja so bila nekoliko večja, a še vedno sorazmerno
majhna. Opazno pa je enakomerno stopnjevanje od največjega odstopanja
navzdol proti največjemu odstopanju navzgor od nemestnih naselij prek
naselij mestnega območja, majhnih in srednjih do velikih mest.
Najmanj je bilo priseljencev iz evropskih držav, ki niso članice Evrop-
ske unije (predvsem iz največjih Rusije in Ukrajine), moških celo manj
kot žensk. Ob tem so imeli za približno četrtino nadpovprečni delež v ne-
mestnih naseljih, medtem ko so bili v vseh drugih tipih naselij podpov-
prečno zastopani. Pri ženskah iz teh držav so imeli za petino manjši delež
od povprečja v velikih mestih, podpovprečen pa je bil ta delež le še pri na-
seljih mestnega območja.
Priseljeni moški iz neevropskih držav so bili za četrtino nadpovprečno
zastopani med priseljenimi v velika mesta, petinski presežek povprečne-
ga deleža so imela srednja mesta, nad povprečjem je bil še delež pri naseljih
mestnega območja. Pri ženskah iz neevropskih držav je bilo najopaznejše
četrtinsko odstopanje od povprečja navzdol pri majhnih mestih. To je sicer
nekaj manj, kot je bilo pri majhnih mestih to odstopanje veliko pri moških,
a tudi nasploh so bila odstopanja pri ženskah manjša. Najbolj nad povpreč-
jem po deležu priseljenih žensk iz neevropskih držav so bila naselja mestne-
ga območja, nadpovprečen pa je bil ta delež le še pri velikih mestih.
Odseljevanje iz Slovenije je bilo pri moških tudi najbolj usmerjeno v
države nekdanje Jugoslavije (več kot dve tretjini vseh odseljenih moških),
kar kaže na dvosmernost selitvenih tokov in vračanje priseljencev v nekda-
njo domovino, ki je bilo vsaj do neke mere okrepljeno tudi zaradi neugod-
nih gospodarskih razmer (propad gradbenih podjetij), izgube zaposlitve in
