Page 115 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 115
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije
ga prirasta smo izračunali iz podatkov o selitvah v obdobju petih let in iz
prebivalstva na sredini tega obdobja, dobljene stopnje pa smo nato preraču-
nali na letno raven, kar pomeni, da smo dobljene rezultate delili s pet. Naj-
manjše stopnje selitev so bile pri nemestnih naseljih, največje pa v velikih
mestih. Stopnje odseljevanja in priseljevanja so v glavnem postopoma na-
raščale v navedeni smeri, le pri moških so imela majhna mesta višje število
priseljenih in odseljenih na 1.000 prebivalcev kot srednja mesta.
Stopnje priseljevanja so bile pri ženskah več kot dvakrat manjše kot pri
moških, še posebno je bila ta razlika velika pri majhnih in velikih mestih.
Stopnja priseljevanja je bila v obeh primerih okrog dvainpolkrat večja kot
pri ženskah. Enako velja tudi za stopnje odseljevanja. Te so bile sicer manj-
še, a razlike po spolu so bile celo sorazmerno večje in v tem pogledu spet iz-
stopajo majhna in velika mesta.
115
Slika 32: Stopnje priseljenjevanja iz tujine in odseljevanja v tujino ter selitvene rasti glede na spol
na letni ravni za obdobje od 2008 do 2012 po tipu naselij.
Figure 32: Average Annual in and out Migration Rates (International Migration) and Net Migration by
Sex and Type of Settlement (2008–2012).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Tudi po selitvenem prirastu na 1.000 prebivalcev se vrednosti pove-
čujejo od nemestnih naselij v smeri velikih mest in tudi v tem primeru je
pri moških zamenjan vrstni red pri majhnih in srednjih mestih. Podobno
je tudi pri skupnih stopnjah selitvene rasti, ki na grafikonu (Slika 32) niso
prikazane. V obdobju od 2008 do 2012 je bila povprečna letna stopnja selit-
ga prirasta smo izračunali iz podatkov o selitvah v obdobju petih let in iz
prebivalstva na sredini tega obdobja, dobljene stopnje pa smo nato preraču-
nali na letno raven, kar pomeni, da smo dobljene rezultate delili s pet. Naj-
manjše stopnje selitev so bile pri nemestnih naseljih, največje pa v velikih
mestih. Stopnje odseljevanja in priseljevanja so v glavnem postopoma na-
raščale v navedeni smeri, le pri moških so imela majhna mesta višje število
priseljenih in odseljenih na 1.000 prebivalcev kot srednja mesta.
Stopnje priseljevanja so bile pri ženskah več kot dvakrat manjše kot pri
moških, še posebno je bila ta razlika velika pri majhnih in velikih mestih.
Stopnja priseljevanja je bila v obeh primerih okrog dvainpolkrat večja kot
pri ženskah. Enako velja tudi za stopnje odseljevanja. Te so bile sicer manj-
še, a razlike po spolu so bile celo sorazmerno večje in v tem pogledu spet iz-
stopajo majhna in velika mesta.
115
Slika 32: Stopnje priseljenjevanja iz tujine in odseljevanja v tujino ter selitvene rasti glede na spol
na letni ravni za obdobje od 2008 do 2012 po tipu naselij.
Figure 32: Average Annual in and out Migration Rates (International Migration) and Net Migration by
Sex and Type of Settlement (2008–2012).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Tudi po selitvenem prirastu na 1.000 prebivalcev se vrednosti pove-
čujejo od nemestnih naselij v smeri velikih mest in tudi v tem primeru je
pri moških zamenjan vrstni red pri majhnih in srednjih mestih. Podobno
je tudi pri skupnih stopnjah selitvene rasti, ki na grafikonu (Slika 32) niso
prikazane. V obdobju od 2008 do 2012 je bila povprečna letna stopnja selit-
