Page 78 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 78
Mestno prebivalstvo Slovenije

preseneča, da je v vseh tipih naselij največji delež živel prav na območjih s to
stanovanjsko gostoto. To je tipična gostota naselij mestnega območja, saj je
v njih v prostorskih okoliših s to povprečno gostoto živelo kar štiri petine
prebivalcev. V nemestnih naseljih je bil delež tripetinski, v majhnih mestih
že rahlo pod polovico, v srednjih in velikih pa se je gibal okoli treh desetin,
pri čemer je bil pri velikih mestih za spoznanje večji kot pri srednje velikih.
Značilnosti prebivalstva po razredih gostote stanovanj na hišno

številko in po razredih mestnih naselij

Starostna sestava

Pregled značilnosti prebivalstva po razredih gostote in po razredih mestnih
naselij ter razlik v povezanosti med pripadnostjo posameznemu razredu in
78 izbrano značilnostjo glede na to, za katero razdelitev prebivalstva gre, zače-

njamo s starostno strukturo. Za računanje kazalnikov povezanosti smo upo-
rabili tri starostne razrede. V prvi razred smo uvrstili mlajše od 65 let, razred
starega prebivalstva pa smo razdelili na razred od 65 do 84 let in razred 85 in
več let starih. Ugotovili smo, da je povezanost tako po eni kot po drugi raz-
delitvi prebivalstva zelo šibka (vsi kazalniki pod 0,05) in to ne glede na spol.
Sicer je bilo mogoče pri starostni sestavi opaziti, da je bil nekaj večji de-
lež mladih (0 do 14 let) v nemestnih naseljih in v razredu najnižje stano-
vanjske gostote, delež starih pa v velikih mestih. Pa še to je veljalo samo za
moške. Pri ženskah je bila nadpovprečna zastopanost najstarejših v razredu
nizke srednje stanovanjske gostote (2,00 do 9,99) in pa v malih mestih in
naseljih mestnega območja. Delež deklic pa je bil enako kot pri dečkih nad-
povprečen v nemestnih naseljih in v razredu nizke stanovanjske gostote.

Izobrazbena sestava
Kazalnike povezanosti med izobrazbeno sestavo prebivalstva in vsako

od obeh razdelitev smo računali tako, da smo moške in ženske glede na iz-
obrazbo razdelili v tri velike razrede (temeljne stopnje izobrazbe):

• osnovnošolska izobrazba in brez izobrazbe,
• srednja izobrazba (vse stopnje srednje izobrazbe),
• terciarna izobrazba (vse stopnje izobrazbe, višje od srednje).

Tako pri prvi kot pri drugi razdelitvi prebivalstva je bila povezanost
med pripadnostjo različnim razredom in stopnjo izobrazbe moških soraz-
merno majhna. Izračunani kazalniki so imeli zelo podobne in nizke vred-
nosti (φ-koeficient npr. 0,15 za eno in 0,14 za drugo razdelitev).
   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83