Page 83 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 83
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 83
manj kot 15-odstoten. To je blizu povprečni vrednosti za moške, a za pet
odstotnih točk pod povprečjem za ženske.
Tudi pri delitvi prebivalstva po tipih naselij so bili deleži med razredi
razporejeni podobno kot pri moških. Tudi tu se je pokazalo, da imajo dru-
ga naselja izstopajoče visok delež nizko izobraženih, velika mesta pa visoko
(terciarno) izobraženih. Tudi pri ženskah je bil delež terciarno izobraženih
pri naseljih mestnega območja večji od deleža pri majhnih in srednjih mes-
tih, a je bil za 3,6 odstotne točke nižji kot pri velikih mestih.
Aktivnost
Zelo podobno kot za starostno sestavo velja tudi za sestavo po aktivnosti.
Pri računanju meril povezanosti smo uporabili naslednjih pet razredov:
• zaposlen in samozaposlen,
• brezposeln,
• učenec, dijak ali študent,
• upokojenec,
• prejemnik socialne pomoči ali druga neaktivna oseba.
Povezanost je bila pri obeh razdelitvah zelo šibka. Izpostaviti velja ne-
koliko izrazitejše odstopanje deleža učencev, dijakov in študentov od pov-
prečja navzgor pri velikih mestih, brezposelnih v območjih višje stanovanj-
ske gostote, najbolj pa je od povprečja navzgor odstopal delež prejemnikov
socialnih pomoči in drugih neaktivnih oseb v območjih najnižje stano-
vanjske gostote.
Ker so bili izračunani kazalniki povezanosti tako nizki, podrobnejše-
ga prikaza na tem mestu ne podajamo in je sestava prebivalstva glede na ak-
tivnost podrobneje opisana zgolj pri pregledu značilnosti prebivalstva po
mestnih območjih.
Ženske po številu živorojenih otrok
Kazalniki povezanosti za prebivalstvo, razdeljeno po enem in drugem kri-
teriju, imajo skoraj enake vrednosti. Poskušali smo tudi z združevanjem ra-
zredov, a bistvenih rezultatskih sprememb ni bilo.
Na slikah lahko vidimo, da se deleži žensk brez otrok in žensk, ki so
rodile enega otroka, povečujejo od leve proti desni oziroma od območij z
manjšimi gostotami poselitve (bolj podeželskimi) k tistim z višjimi gostota-
mi (večjim mestom). Obratno pa velja za ženske, ki so rodile 3 oziroma 4 ot-
roke in več. Tu so deleži bistveno manjši, so pa zato razlike sorazmerno večje
in deleži padajo v smeri večje gostote oziroma mestnosti. Še najbolj so ok-
manj kot 15-odstoten. To je blizu povprečni vrednosti za moške, a za pet
odstotnih točk pod povprečjem za ženske.
Tudi pri delitvi prebivalstva po tipih naselij so bili deleži med razredi
razporejeni podobno kot pri moških. Tudi tu se je pokazalo, da imajo dru-
ga naselja izstopajoče visok delež nizko izobraženih, velika mesta pa visoko
(terciarno) izobraženih. Tudi pri ženskah je bil delež terciarno izobraženih
pri naseljih mestnega območja večji od deleža pri majhnih in srednjih mes-
tih, a je bil za 3,6 odstotne točke nižji kot pri velikih mestih.
Aktivnost
Zelo podobno kot za starostno sestavo velja tudi za sestavo po aktivnosti.
Pri računanju meril povezanosti smo uporabili naslednjih pet razredov:
• zaposlen in samozaposlen,
• brezposeln,
• učenec, dijak ali študent,
• upokojenec,
• prejemnik socialne pomoči ali druga neaktivna oseba.
Povezanost je bila pri obeh razdelitvah zelo šibka. Izpostaviti velja ne-
koliko izrazitejše odstopanje deleža učencev, dijakov in študentov od pov-
prečja navzgor pri velikih mestih, brezposelnih v območjih višje stanovanj-
ske gostote, najbolj pa je od povprečja navzgor odstopal delež prejemnikov
socialnih pomoči in drugih neaktivnih oseb v območjih najnižje stano-
vanjske gostote.
Ker so bili izračunani kazalniki povezanosti tako nizki, podrobnejše-
ga prikaza na tem mestu ne podajamo in je sestava prebivalstva glede na ak-
tivnost podrobneje opisana zgolj pri pregledu značilnosti prebivalstva po
mestnih območjih.
Ženske po številu živorojenih otrok
Kazalniki povezanosti za prebivalstvo, razdeljeno po enem in drugem kri-
teriju, imajo skoraj enake vrednosti. Poskušali smo tudi z združevanjem ra-
zredov, a bistvenih rezultatskih sprememb ni bilo.
Na slikah lahko vidimo, da se deleži žensk brez otrok in žensk, ki so
rodile enega otroka, povečujejo od leve proti desni oziroma od območij z
manjšimi gostotami poselitve (bolj podeželskimi) k tistim z višjimi gostota-
mi (večjim mestom). Obratno pa velja za ženske, ki so rodile 3 oziroma 4 ot-
roke in več. Tu so deleži bistveno manjši, so pa zato razlike sorazmerno večje
in deleži padajo v smeri večje gostote oziroma mestnosti. Še najbolj so ok-
