Page 79 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 79
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije
79
Slika 11: Deleži moških, starih 15 let in več, glede na stopnjo izobrazbe po razredih stanovanj-
ske gostote.
Figure 11: Share of Men Age 15 and More According to Level of Education by Appartment per House
Number Density Classes (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Deleži moških, ki spadajo v razred z najnižjo stopnjo izobrazbe, so
se precej enakomerno zniževali od območij nižje gostote proti območ-
jem z višjo gostoto. Razlike pri višjih razredih gostote so bile zanemarljivo
majhne. Največja je bila razlika med najnižjima razredoma gostote (od 1,00
do 1,02 in od 1,03 do 1,99). V razredu zelo nizke gostote je bil delež večji
od četrtine, v razredu nizke gostote pa je bil kar za 7,7 odstotnih točk niž-
ji. V vseh ostalih razredih gostote so bili deleži v razponu 1,6 odstotne toč-
ke. Najvišji delež med temi je bil v razredu nižje srednje gostote (od 2,00 do
9,99), najnižji pa v razredu zelo visoke gostote (od 50,00 do 169,00). Torej
so bili v tem pogledu edina skupina prostorskih okolišev, ki so imeli po iz-
obrazbi bistveno drugačno prebivalstvo, prostorski okoliši iz razreda zelo
nizke gostote stanovanj na hišno številko. Sklepamo, da prav ti prostorski
okoliši, ki zajemajo najmanj mestnega prebivalstva, kažejo precejšnjo razli-
ko v zastopanosti bolj izobraženega prebivalstva med mesti in podeželjem.
Razlike med deleži za razred moških z najnižjo stopnjo izobrazbe pri
drugi razdelitvi na prebivalstva (na mestno in drugo z dodatno delitvijo
glede na velikost mest) se niso zmanjševale od najmanjših (podeželskih)
naselij proti velikim mestom. Največji delež je sicer bil pri najmanjših, to-
79
Slika 11: Deleži moških, starih 15 let in več, glede na stopnjo izobrazbe po razredih stanovanj-
ske gostote.
Figure 11: Share of Men Age 15 and More According to Level of Education by Appartment per House
Number Density Classes (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Deleži moških, ki spadajo v razred z najnižjo stopnjo izobrazbe, so
se precej enakomerno zniževali od območij nižje gostote proti območ-
jem z višjo gostoto. Razlike pri višjih razredih gostote so bile zanemarljivo
majhne. Največja je bila razlika med najnižjima razredoma gostote (od 1,00
do 1,02 in od 1,03 do 1,99). V razredu zelo nizke gostote je bil delež večji
od četrtine, v razredu nizke gostote pa je bil kar za 7,7 odstotnih točk niž-
ji. V vseh ostalih razredih gostote so bili deleži v razponu 1,6 odstotne toč-
ke. Najvišji delež med temi je bil v razredu nižje srednje gostote (od 2,00 do
9,99), najnižji pa v razredu zelo visoke gostote (od 50,00 do 169,00). Torej
so bili v tem pogledu edina skupina prostorskih okolišev, ki so imeli po iz-
obrazbi bistveno drugačno prebivalstvo, prostorski okoliši iz razreda zelo
nizke gostote stanovanj na hišno številko. Sklepamo, da prav ti prostorski
okoliši, ki zajemajo najmanj mestnega prebivalstva, kažejo precejšnjo razli-
ko v zastopanosti bolj izobraženega prebivalstva med mesti in podeželjem.
Razlike med deleži za razred moških z najnižjo stopnjo izobrazbe pri
drugi razdelitvi na prebivalstva (na mestno in drugo z dodatno delitvijo
glede na velikost mest) se niso zmanjševale od najmanjših (podeželskih)
naselij proti velikim mestom. Največji delež je sicer bil pri najmanjših, to-
