Page 85 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 85
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije
85
Slika 16: Deleži žensk, starih 15 let in več, glede na število rojenih otrok po tipu naselja.
Figure 16: Share of women Age 15 and More According to Number of Born Children by Type of Settle-
ment (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Tipi družin
Pri tipih družin so vrednosti izračunanih kazalnikov povezanosti med
tipom družine in območjem oziroma krajem bivanja med višjimi, a seve-
da še vedno zelo nizki. So pa višji pri razdelitvi prebivalstva glede na gosto-
to stanovanj na hišno številko (φ-koeficient = 0,15; Pearsonov C = 0,14 ob
Cpommax = 0,91), a razlika tudi ni bila kdo ve kako velika (povezanost med ti-
družine in tipom naselja je v tem primeru na primer: (φ-koeficient =
0,13;OPdesatrosponanojvaCod=sl0o,v1e3nosbkeCgamapx o=v0p,r8e9č)j.a so bila razmeroma majhna in se-
veda večja pri razredih, opredeljenih glede na gostoto. Za nekaj več kot po-
lovico oziroma za okoli pol so državno povprečje presegali samo deleži zu-
najzakonskih partnerjev v razredih prostorskih okolišev s srednjo do nižjo
visoko gostoto (2,00 do 49,99), a so bili njihovi deleži zanemarljivo majhni
(Slovenija: 1,2 %).
Pri istih razredih je opaziti tudi največja odstopanja od povprečja
navzdol, in sicer pri zakoncih z otroki. Vendar pa odstopanje ni bilo tako
veliko, saj se je pri teh višina deleža gibala okoli štirih petin državnega pov-
prečja, kar pomeni, da je v takih družinah živela rahlo več kot tretjina pre-
85
Slika 16: Deleži žensk, starih 15 let in več, glede na število rojenih otrok po tipu naselja.
Figure 16: Share of women Age 15 and More According to Number of Born Children by Type of Settle-
ment (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Tipi družin
Pri tipih družin so vrednosti izračunanih kazalnikov povezanosti med
tipom družine in območjem oziroma krajem bivanja med višjimi, a seve-
da še vedno zelo nizki. So pa višji pri razdelitvi prebivalstva glede na gosto-
to stanovanj na hišno številko (φ-koeficient = 0,15; Pearsonov C = 0,14 ob
Cpommax = 0,91), a razlika tudi ni bila kdo ve kako velika (povezanost med ti-
družine in tipom naselja je v tem primeru na primer: (φ-koeficient =
0,13;OPdesatrosponanojvaCod=sl0o,v1e3nosbkeCgamapx o=v0p,r8e9č)j.a so bila razmeroma majhna in se-
veda večja pri razredih, opredeljenih glede na gostoto. Za nekaj več kot po-
lovico oziroma za okoli pol so državno povprečje presegali samo deleži zu-
najzakonskih partnerjev v razredih prostorskih okolišev s srednjo do nižjo
visoko gostoto (2,00 do 49,99), a so bili njihovi deleži zanemarljivo majhni
(Slovenija: 1,2 %).
Pri istih razredih je opaziti tudi največja odstopanja od povprečja
navzdol, in sicer pri zakoncih z otroki. Vendar pa odstopanje ni bilo tako
veliko, saj se je pri teh višina deleža gibala okoli štirih petin državnega pov-
prečja, kar pomeni, da je v takih družinah živela rahlo več kot tretjina pre-
