Page 86 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 86
Mestno prebivalstvo Slovenije
bivalcev. V razredih prostorskih okolišev s povprečnimi gostotami pod dve
stanovanji na stavbo, kjer so bili deleži živečih v družinah zakoncev z otro-
ki največji, je v njih živelo skoraj pol prebivalcev. Razlika med najvišjim in
najnižjim deležem je znašala 14,4 odstotne točke oziroma, drugače pove-
dano, najvišji delež pri razredu z najnižjo gostoto (1,00 do 1,02) presega naj-
nižji delež (razred 25,00 do 49,99) za 42,2 %.
86
Slika 17: Tipi družin po razredih stanovanjske gostote.
Figure 17: Types of Families by Appartment per House Number Density Classes (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Padajoče ali rastoče razporeditve deležev od razredov z najmanjšimi
proti razredom z najvišjimi gostotami ni. Če je najvišji delež pri razredu z
najnižjo gostoto, potem najmanjši ni pri razredu z najvišjo in obratno, še
najpogosteje so predvsem najvišje vrednosti nekje vmes. Razred prostor-
skih okolišev z najnižjo gostoto ima najnižje deleže pri »materah z otro-
ki«, »zunajzakonskih partnerjih« in pri »drugih tipih družin« (»ni član
družine«, »stari starši z vnuki«, »bratje/sestre«).
Odstopanja deležev od slovenskega povprečja so še manjša pri razdelit-
vi prebivalstva glede na tip naselja. Največje odstopanje navzgor znaša tri
desetine, in sicer za toliko presega povprečje delež kategorije »drugo« pri
velikih mestih. Pri tej kategoriji se delež povečuje od nemestnih naselij pro-
ti velikim mestom, medtem ko je bilo obratno pri kategoriji »zakonca z ot-
roki«. Delež živečih v takih družinah je bil najmanjši v velikih mestih in
bivalcev. V razredih prostorskih okolišev s povprečnimi gostotami pod dve
stanovanji na stavbo, kjer so bili deleži živečih v družinah zakoncev z otro-
ki največji, je v njih živelo skoraj pol prebivalcev. Razlika med najvišjim in
najnižjim deležem je znašala 14,4 odstotne točke oziroma, drugače pove-
dano, najvišji delež pri razredu z najnižjo gostoto (1,00 do 1,02) presega naj-
nižji delež (razred 25,00 do 49,99) za 42,2 %.
86
Slika 17: Tipi družin po razredih stanovanjske gostote.
Figure 17: Types of Families by Appartment per House Number Density Classes (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Padajoče ali rastoče razporeditve deležev od razredov z najmanjšimi
proti razredom z najvišjimi gostotami ni. Če je najvišji delež pri razredu z
najnižjo gostoto, potem najmanjši ni pri razredu z najvišjo in obratno, še
najpogosteje so predvsem najvišje vrednosti nekje vmes. Razred prostor-
skih okolišev z najnižjo gostoto ima najnižje deleže pri »materah z otro-
ki«, »zunajzakonskih partnerjih« in pri »drugih tipih družin« (»ni član
družine«, »stari starši z vnuki«, »bratje/sestre«).
Odstopanja deležev od slovenskega povprečja so še manjša pri razdelit-
vi prebivalstva glede na tip naselja. Največje odstopanje navzgor znaša tri
desetine, in sicer za toliko presega povprečje delež kategorije »drugo« pri
velikih mestih. Pri tej kategoriji se delež povečuje od nemestnih naselij pro-
ti velikim mestom, medtem ko je bilo obratno pri kategoriji »zakonca z ot-
roki«. Delež živečih v takih družinah je bil najmanjši v velikih mestih in
