Page 204 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 204
turizem v avstrijskem primorju
plovna družba Società di navigazione a vapore Istria–Trieste.245 Že pred usta-
novitvijo omenjenih dveh linij je iz Kopra v Trst leta 1876 trikrat dnevno plul
parnik Giustinopoli,246 med Puljem in Trstom pa parniki Aida, Castor in Me-
lanira (Orbanić, 2004; Blažević, 1987, 52). Slednji je pristajal tudi v Piranu,
Umagu, Novigradu, Poreču in Rovinju. Ta parnik se je občasno ustavil tudi v
Savudriji, Vrsarju in Fažani. Cena prevoza od Trsta do Portoroža je v prvi ka-
tegoriji stala 1,20 krone, v drugi 1 krono in v tretji 80 krajcarjev. Od Pirana do
Portoroža so v prvi cenovni kategoriji potniki plačali 40, v tretji pa 30 krajcar-
jev. Pot od Trsta do Pulja je v prvi cenovni kategoriji znesla 3,40 krone, v dru-
gi 2,70 in v tretji 2 kroni (Slika 13).
Namen pomorske družbe Istria–Trieste je bila plovba ob istrski obali
med Puljem in Trstom. Postanke so predvideli v Fažani, Rovinju, Poreču, No-
vigradu, Umagu, Piranu ter po možnosti tudi v Vrsarju in Savudriji. Parniki
so prevažali potnike in tovor. Pomorska družba je junija leta 1892 odprla par-
niško linijo na relaciji Trst–Piran–Umag–Novigrad–Poreč–Vrsar–Rovinj. Iz
Trsta je parnik potoval ob torkih in petkih, iz Rovinja v smeri Poreča in Trsta
ob petkih in nedeljah. Do leta 1910 je družba razpolagala že z dvanajstimi lad-
jami (Blažević, 1987, 80 in 147).
V Kopru so leta 1882 ustanovili tudi pomorsko družbo za malo obal-
no plovbo Società cittadina di navigazione a vapore in Capodistria, imenova-
no tudi La Capodistriana.247 Družbi La Capodistriana in Istria–Trieste sta
večinoma skrbeli za priobalni promet med Trstom in Puljem. Koper je kasne-
je dobil še družbo Nuova società cittadina di navigazione a Vapore, ki je pre-
mogla štiri ladje. Do leta 1910 je ta koprska družba imela pet ladij,248 ki so bile
namenjene turističnim izletom in prevozu turistov na ustaljenih potniških li-
nijah (Blažević, 1987, 147).
Istrska mesta Koper, Izola, Piran s Portorožem, Umag, Motovun, No-
vigrad, Poreč in druga pa so od kopenskega prometnega omrežja ostala pre-
cej izolirana vse do izgradnje železniške proge od Trsta do Poreča, tako ime-
novane Parenzane, za katero so se projekti in pogajanja začeli proti koncu 19.
stoletja in so potekali vrsto let (1880–1899). Končno je bil na podlagi zakona
245 Omenjeni statut je 22. 9. istega leta tudi formalno potrdilo c.-kr. notranje ministrstvo. V: AST,
Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia
102, š. 337: Dopis, kjer je navedeno, da je notranje ministrstvo potrdilo statut družbe, N. 12916.
246 Navigazione a vapore giornaliera fra Capodistria–Trieste e viceversa. Otroci do dvanajstega leta starosti
so plačevali 50 % cene vozovnice.
247 Družba je leta 1894 imela dva parnika (Gianrinaldo Carli in Santorio), dve leti kasneje je kupila še
tretjega (Vergerio). Ladji S. Giusto in S. Nazario sta se jim pridružili leta 1898.
248 Capodistria, Oltra, S. Giusto, Santorio in Vettor Pisani.
204
plovna družba Società di navigazione a vapore Istria–Trieste.245 Že pred usta-
novitvijo omenjenih dveh linij je iz Kopra v Trst leta 1876 trikrat dnevno plul
parnik Giustinopoli,246 med Puljem in Trstom pa parniki Aida, Castor in Me-
lanira (Orbanić, 2004; Blažević, 1987, 52). Slednji je pristajal tudi v Piranu,
Umagu, Novigradu, Poreču in Rovinju. Ta parnik se je občasno ustavil tudi v
Savudriji, Vrsarju in Fažani. Cena prevoza od Trsta do Portoroža je v prvi ka-
tegoriji stala 1,20 krone, v drugi 1 krono in v tretji 80 krajcarjev. Od Pirana do
Portoroža so v prvi cenovni kategoriji potniki plačali 40, v tretji pa 30 krajcar-
jev. Pot od Trsta do Pulja je v prvi cenovni kategoriji znesla 3,40 krone, v dru-
gi 2,70 in v tretji 2 kroni (Slika 13).
Namen pomorske družbe Istria–Trieste je bila plovba ob istrski obali
med Puljem in Trstom. Postanke so predvideli v Fažani, Rovinju, Poreču, No-
vigradu, Umagu, Piranu ter po možnosti tudi v Vrsarju in Savudriji. Parniki
so prevažali potnike in tovor. Pomorska družba je junija leta 1892 odprla par-
niško linijo na relaciji Trst–Piran–Umag–Novigrad–Poreč–Vrsar–Rovinj. Iz
Trsta je parnik potoval ob torkih in petkih, iz Rovinja v smeri Poreča in Trsta
ob petkih in nedeljah. Do leta 1910 je družba razpolagala že z dvanajstimi lad-
jami (Blažević, 1987, 80 in 147).
V Kopru so leta 1882 ustanovili tudi pomorsko družbo za malo obal-
no plovbo Società cittadina di navigazione a vapore in Capodistria, imenova-
no tudi La Capodistriana.247 Družbi La Capodistriana in Istria–Trieste sta
večinoma skrbeli za priobalni promet med Trstom in Puljem. Koper je kasne-
je dobil še družbo Nuova società cittadina di navigazione a Vapore, ki je pre-
mogla štiri ladje. Do leta 1910 je ta koprska družba imela pet ladij,248 ki so bile
namenjene turističnim izletom in prevozu turistov na ustaljenih potniških li-
nijah (Blažević, 1987, 147).
Istrska mesta Koper, Izola, Piran s Portorožem, Umag, Motovun, No-
vigrad, Poreč in druga pa so od kopenskega prometnega omrežja ostala pre-
cej izolirana vse do izgradnje železniške proge od Trsta do Poreča, tako ime-
novane Parenzane, za katero so se projekti in pogajanja začeli proti koncu 19.
stoletja in so potekali vrsto let (1880–1899). Končno je bil na podlagi zakona
245 Omenjeni statut je 22. 9. istega leta tudi formalno potrdilo c.-kr. notranje ministrstvo. V: AST,
Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia
102, š. 337: Dopis, kjer je navedeno, da je notranje ministrstvo potrdilo statut družbe, N. 12916.
246 Navigazione a vapore giornaliera fra Capodistria–Trieste e viceversa. Otroci do dvanajstega leta starosti
so plačevali 50 % cene vozovnice.
247 Družba je leta 1894 imela dva parnika (Gianrinaldo Carli in Santorio), dve leti kasneje je kupila še
tretjega (Vergerio). Ladji S. Giusto in S. Nazario sta se jim pridružili leta 1898.
248 Capodistria, Oltra, S. Giusto, Santorio in Vettor Pisani.
204
