Page 208 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 208
turizem v avstrijskem primorju
posluževali obeh prevoznih sredstev. Sicer pa pridobljeni podatki niso pov-
sem primerljivi. Težko je namreč primerjati cene ali vozne rede posameznih
parniških linij, saj gre za tri različne geografske lokacije in razdalje. Na prime-
ru Opatije so bile urejene parniške povezave tudi na srednje razdalje z večjimi
italijanskimi mesti (Benetke, Ancona), kar pomeni da parniški vozni redi in
povezave potrjujejo in obenem utemeljujejo sliko o različni strukturi gostov,
kakršno smo ugotovili na podlagi statistik o izvoru gostov v treh obravnava-
nih destinacijah. Pri tem velja omeniti, da so podatki o prometnih povezavah
z Opatijo iz vodnika v angleškem jeziku, ki je bil najverjetneje namenjen tu-
ristom iz bolj oddaljenih krajev. Gosti iz drugih evropskih držav so prihaja-
li tudi v Portorož in Gradež. Oglas iz gradeškega vodnika leta 1914 na primer
navaja železniške povezave z večjimi evropskimi mesti, kar kaže na obiskova-
nje tudi iz drugih držav.
Za obalne kraje je bilo sicer nekoliko značilnejše potovanje po morju,
ki je bilo na primeru Portoroža (sliki 14 in 15) urejeno pred izgradnjo železni-
ce in imelo tudi boljše (pogostejše) in cenovno ugodnejše povezave.258 Vožnja
s parnikom je bila hitrejša, saj je na relaciji Trst–Portorož vozil eno uro, vlak
pa dve uri. Parniki so potovali tudi večkrat dnevno, torej pogosteje od vlaka.
Do obravnavanih turističnih krajev so potniki lahko potovali po kop-
nem in morju. V Opatijo je večina turistov prihajala iz domače Avstro-Ogr-
ske, zlasti z Dunaja in ogrskih dežel. Turisti so z Dunaja in z Budimpešte lah-
ko potovali z vlakom do Trsta, Divače ali Reke in se tam vkrcali na parnike.
V Gradežu, ki je bil težje dostopen oziroma je bilo potovanje bolj zapleteno,
so proti koncu 19. stoletja izboljšali prometne povezave. Potniki so sredi 90-ih
let 19. stoletja lahko kombinirali potovanje z vlakom, s parnikom in z manj-
šimi barkami. Šele na začetku 20. stoletja je bila zgrajena direktna železniška
povezava z Gradežem (oziroma Belvederjem). Potniki, ki so v Gradež priha-
jali iz Italije, so preko italijanskih železniških prog pripotovali do Palmanove
in od tam do Ogleja ter naprej do Gradeža. Iz Avstro-Ogrske so turisti z žele-
znico navadno potovali preko Tržiča.
Gradež in Portorož kažeta na nekoliko lokalnejši značaj, saj tudi v vod-
nikih in promocijskem gradivu najdemo informacije o njihovih parniških
povezavah večinoma z bližnjimi kraji in predvsem s Trstom, kar ne pomeni,
da tujci iz bolj oddaljenih krajev niso prihajali, čeprav je bila Opatija v primer-
javi z Gradežem in Portorožem mednarodno bolj prepoznavna in uveljavlje-
na turistična destinacija.
258 Za Opatijo in Gradež nismo uspeli pridobiti primerljivih podatkov za cene prevozov po kopnem
in morju na podobnih relacijah.
208
posluževali obeh prevoznih sredstev. Sicer pa pridobljeni podatki niso pov-
sem primerljivi. Težko je namreč primerjati cene ali vozne rede posameznih
parniških linij, saj gre za tri različne geografske lokacije in razdalje. Na prime-
ru Opatije so bile urejene parniške povezave tudi na srednje razdalje z večjimi
italijanskimi mesti (Benetke, Ancona), kar pomeni da parniški vozni redi in
povezave potrjujejo in obenem utemeljujejo sliko o različni strukturi gostov,
kakršno smo ugotovili na podlagi statistik o izvoru gostov v treh obravnava-
nih destinacijah. Pri tem velja omeniti, da so podatki o prometnih povezavah
z Opatijo iz vodnika v angleškem jeziku, ki je bil najverjetneje namenjen tu-
ristom iz bolj oddaljenih krajev. Gosti iz drugih evropskih držav so prihaja-
li tudi v Portorož in Gradež. Oglas iz gradeškega vodnika leta 1914 na primer
navaja železniške povezave z večjimi evropskimi mesti, kar kaže na obiskova-
nje tudi iz drugih držav.
Za obalne kraje je bilo sicer nekoliko značilnejše potovanje po morju,
ki je bilo na primeru Portoroža (sliki 14 in 15) urejeno pred izgradnjo železni-
ce in imelo tudi boljše (pogostejše) in cenovno ugodnejše povezave.258 Vožnja
s parnikom je bila hitrejša, saj je na relaciji Trst–Portorož vozil eno uro, vlak
pa dve uri. Parniki so potovali tudi večkrat dnevno, torej pogosteje od vlaka.
Do obravnavanih turističnih krajev so potniki lahko potovali po kop-
nem in morju. V Opatijo je večina turistov prihajala iz domače Avstro-Ogr-
ske, zlasti z Dunaja in ogrskih dežel. Turisti so z Dunaja in z Budimpešte lah-
ko potovali z vlakom do Trsta, Divače ali Reke in se tam vkrcali na parnike.
V Gradežu, ki je bil težje dostopen oziroma je bilo potovanje bolj zapleteno,
so proti koncu 19. stoletja izboljšali prometne povezave. Potniki so sredi 90-ih
let 19. stoletja lahko kombinirali potovanje z vlakom, s parnikom in z manj-
šimi barkami. Šele na začetku 20. stoletja je bila zgrajena direktna železniška
povezava z Gradežem (oziroma Belvederjem). Potniki, ki so v Gradež priha-
jali iz Italije, so preko italijanskih železniških prog pripotovali do Palmanove
in od tam do Ogleja ter naprej do Gradeža. Iz Avstro-Ogrske so turisti z žele-
znico navadno potovali preko Tržiča.
Gradež in Portorož kažeta na nekoliko lokalnejši značaj, saj tudi v vod-
nikih in promocijskem gradivu najdemo informacije o njihovih parniških
povezavah večinoma z bližnjimi kraji in predvsem s Trstom, kar ne pomeni,
da tujci iz bolj oddaljenih krajev niso prihajali, čeprav je bila Opatija v primer-
javi z Gradežem in Portorožem mednarodno bolj prepoznavna in uveljavlje-
na turistična destinacija.
258 Za Opatijo in Gradež nismo uspeli pridobiti primerljivih podatkov za cene prevozov po kopnem
in morju na podobnih relacijah.
208
