Page 28 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 28
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem

terpretaciji. Feldmann tako navaja, da slovenski izobraževalni sistem vključuje »večji po-
udarek na vajeništvu ter spodbujanju za podjetje značilnih znanj« (2007, 335). V Sloveniji
naj bi bilo delovanje sistema poklicnega izobraževanja usklajeno med gospodarsko in obr-
tno zbornico ter sindikati (prav tam).

Preglednica 1: Tri različice kapitalizma.

Institucije Liberalno tržno gospodar- Koordinirano tržno gospo- Odvisno tržno gospodar-
Mehanizem koordinacije stvo (LME) darstvo (CME, medpodje- stvo (DME)
konkurenčni trgi in formal- tniška omrežja in združenja) odvisnost od znotrajpodje-
Način pridobivanja investi- ne pogodbe tniških hierarhij v transnaci-
cijskih sredstev onalnem podjetju
Korporativno upravljanje
Industrijski odnosi domači in mednarodni trgi domače bančno kreditiranje tuje neposredne investicije in
kapitala in notranji viri banke v tuji lasti
Sistem izobraževanja in
usposabljanja zunanji nadzor / razpršeni la- notranji nadzor / večinsko nadzor je v rokah vodstev
Transfer inovacij stniki delnic lastništvo delnic transnacionalnih podjetij

Primerjalne prednosti pluralistični, utemeljeni na korporatistični, konsenzual- pomirjanje usposobljenega
trgu; le malo kolektivnih po- ni; sektorske ali nacionalne delavstva; kolektivne pogod-
godb kolektivne pogodbe be na ravni podjetij

splošna raven usposobljeno- usposobljenost, ki je uskla- omejeni izdatki za nadaljnje
sti, visoki stroški za raziska- jena s potrebami podjetja ali usposabljanje
ve in razvoj industrije; poklicno šolanje

zasnovan na trgih in formal- pomembna vloga skupnih medpodjetniški transfer
nih pogodbah vlaganj (»joint ventures«) ter znotraj transnacionalnega
poslovnih združenj podjetja

radikalno inoviranje v tehno- postopno inoviranje kapital- sestavljalne platforme za pol-
loškem in servisnem sektorju skih dobrin standardizirane industrijske
dobrine

Vir: Noelke in Vliegenthart, 2009, 680.
Težava s Feldmannovo predstavitvijo slovenskega modela CME je, da v veliki meri ne
drži. Da v Republiki Sloveniji nimamo opraviti z ureditvijo sistema poklicnega izobraževa-
nja, ki je značilna na primer za Nemčijo, nam pokaže njegovo realno delovanje. V bistvu je
sistem poklicnega izobraževanja v Republiki Sloveniji deformiran, njegova deformacija pa
se odraža tudi na ravni terciarnega izobraževanja. V bistvu se v tem prostoru soočamo z de-
formacijo celotne izobraževalne vertikale. Njene učinke in posledice bom predstavil v na-
daljevanju besedila.

Deformacija sistema poklicnega izobraževanja v Republiki Sloveniji
kot kazalec deformacije celotne izobraževalne vertikale

Na tem mestu želim na kratko predstaviti deleže vpisanih v sekundarno ter terciarno izo-
braževanje in podati razlago tega, kaj nam spreminjajoči se deleži povedo o povezavi med
outputi izobraževalnega sistema ter potrebami družbe in gospodarstva v RS.

O stanju v slovenskem izobraževalnem sistemu lahko sklepamo na podlagi primerja-
ve deležev dijakov vpisanih na poklicne, srednje tehnične in strokovne šole ter splošne sre-
dnje šole. Medtem ko je delež dijakov, ki so bili v šolskem letu 2001/02 vpisani na poklicne
srednje šole znašal 25,5 %, se je

26
   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33