Page 24 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 24
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
V nadaljevanju bom prikazal trend vpisa na slovenske univerze vse od druge polovice 90.
let pa do leta 2011, da bi pokazal na rastoč razkorak med outputi izobraževalnega sistema
ter realnimi potrebami slovenskega gospodarstva, ki jih pogojuje raven njegove konkurenč-
nosti.

Iz Slike 3 je razviden trend rasti števila rednih študentov. Njihovo število je naraščalo
do leta 2009 in pričelo upadati v letu 2010. Kar zadeva izredne študente, se njihovo število
znižuje po letu 2005, tj. od leta 2006. Na tem mestu je treba omeniti še to, da je bil izredni
študij izjemno razširjen predvsem v okviru družboslovnih, poslovnih in pravnih ved, manj
pa v okviru izobraževalnih ved ter izobraževanja učiteljev (kot je razvidno iz Slike 4). Na-
ravoslovne vede te vrste študija niso izvajale.

Sicer so o visoki ravni odprtosti slovenskega izobraževalnega sistema pisali že Kram-
berger (1999), Ganzeboom s sodelavci (2000) ter Flere in Lavrič (2005). Kar zadeva možno-
sti vstopa na terciarno raven študija, spada Republika Slovenija, oziroma to tudi je, med
družbe z najvišjo ravnijo izobraževalnega egalitarizma na svetu (Flere in Lavrič, prav tam)
(o tej temi več v nadaljevanju).

Slika 3: Število rednih in izrednih študentov slovenskih univerz od leta 1997 do leta 2011.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje, lasten prikaz.
Z vidika naše obravnave je pomembno tudi število študentov, ki se šolajo na posame-
znih fakultetah in višjih šolah s področja družboslovja in humanistike. Iz Slike 4 je raz-
vidno, da jih največ obiskuje družboslovne in poslovne ter pravne fakultete in višje šole.
Razvidno je tudi, da je število rednih študentov omenjenih fakultet in šol do leta 2011 nara-
ščalo, medtem ko je število izrednih študentov po letu 2005 precej upadlo.
Kar zadeva obiskovanje fakultet s področja izobraževanja, njihov delež upada vse
od leta 2004. Medtem ko je bilo v letu 2004 rednih študentov izobraževalnih fakultet
ter višjih šol nekaj več kot 8.000 (8.032), jih je bilo leta 2011 dobrih 6.500 (6.545). Sešte-
vek rednih in izrednih študetov s področja izobraževanja v tem obdobju prav tako upa-
22
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29