Page 26 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 26
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Slika 5: Število študentov s področja humanistike in družboslovja ter naravoslovnih ved.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje, lasten prikaz.
Vse navedeno vodi do sklepa, da se v Republiki Sloveniji soočamo s t. i. »inflacijo
izobrazbenih dokazil« (prim. Beck, 2001). Sicer Beck rastoči delež brezposelnih diplo-
mirancev pripisuje predvsem višji ravni izobraževalnega egalitarizma, ki je značilen za vi-
sokorazvite evropske družbe v času po drugi svetovni vojni (prav tam). V Sloveniji smo po-
temtakem ujeti v trende, ki so vsaj v osnovi blizu trendom, ki jih srečujemo v visokorazvitih
družbah Evrope, obenem pa smo, kar zadeva odprtost izobraževalnega sistema, šli preda-
leč. Spadamo namreč med družbe z najvišjo ravnijo izobraževalnega egalitarizma na svetu.
V nadaljevanju besedila bom, da bi ponazoril neskladje med outputi slovenskega iz-
obraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva in družbe, na kratko povzel osnovne
značilnosti teorije različic kapitalizma. Na osnovi povzetih značilnosti se lahko vprašamo
o tem, prvič, ali v Sloveniji sploh še obstaja povezava med outputi izobraževalnega sistema
ter potrebami gospodarstva in družbe ter, drugič, ali smo v Sloveniji sploh sposobni tvoriti
smiselno in dolgoročno vzdržno izobraževalno politiko.
Izobraževalni sistem kot kazalec institucionalne različice kapitalizma,
značilne za Republiko Slovenijo
Razmerje med outputi izobraževalnega sistema ter potrebami družbe in gospodarstva lah-
ko obravnavamo tudi s stališča teorije različic kapitalizma (Varieties of Capitalism, VoC),
tj. s stališča primerjalne tipologije kapitalizma. Ključno delo s tega področja predstavlja
zbornik Varieties of Capitalism: The Institutional Foundations of Comparative Advantage
(Hall in Soskice, 2001). Teorija različic kapitalizma je utemeljena na zamisli, da se osnov-
ne institucije kapitalizma, kot jih je najti v različnih družbah, med sabo razlikujejo, da pa
razlike niso naključne, temveč so rezultat zgodovinskega razvoja. Obenem pa se institucije,
kot jih je najti v določeni družbi oziroma gospodarstvu, medsebojno skladajo. V izhodišču
lahko govorimo o dveh idealnih tipih institucionalne ureditve gospodarstev, o liberalnih
tržnih gospodarstvih (liberal market economies, LMEs) ter koordiniranih tržnih gospo-
24
Slika 5: Število študentov s področja humanistike in družboslovja ter naravoslovnih ved.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje, lasten prikaz.
Vse navedeno vodi do sklepa, da se v Republiki Sloveniji soočamo s t. i. »inflacijo
izobrazbenih dokazil« (prim. Beck, 2001). Sicer Beck rastoči delež brezposelnih diplo-
mirancev pripisuje predvsem višji ravni izobraževalnega egalitarizma, ki je značilen za vi-
sokorazvite evropske družbe v času po drugi svetovni vojni (prav tam). V Sloveniji smo po-
temtakem ujeti v trende, ki so vsaj v osnovi blizu trendom, ki jih srečujemo v visokorazvitih
družbah Evrope, obenem pa smo, kar zadeva odprtost izobraževalnega sistema, šli preda-
leč. Spadamo namreč med družbe z najvišjo ravnijo izobraževalnega egalitarizma na svetu.
V nadaljevanju besedila bom, da bi ponazoril neskladje med outputi slovenskega iz-
obraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva in družbe, na kratko povzel osnovne
značilnosti teorije različic kapitalizma. Na osnovi povzetih značilnosti se lahko vprašamo
o tem, prvič, ali v Sloveniji sploh še obstaja povezava med outputi izobraževalnega sistema
ter potrebami gospodarstva in družbe ter, drugič, ali smo v Sloveniji sploh sposobni tvoriti
smiselno in dolgoročno vzdržno izobraževalno politiko.
Izobraževalni sistem kot kazalec institucionalne različice kapitalizma,
značilne za Republiko Slovenijo
Razmerje med outputi izobraževalnega sistema ter potrebami družbe in gospodarstva lah-
ko obravnavamo tudi s stališča teorije različic kapitalizma (Varieties of Capitalism, VoC),
tj. s stališča primerjalne tipologije kapitalizma. Ključno delo s tega področja predstavlja
zbornik Varieties of Capitalism: The Institutional Foundations of Comparative Advantage
(Hall in Soskice, 2001). Teorija različic kapitalizma je utemeljena na zamisli, da se osnov-
ne institucije kapitalizma, kot jih je najti v različnih družbah, med sabo razlikujejo, da pa
razlike niso naključne, temveč so rezultat zgodovinskega razvoja. Obenem pa se institucije,
kot jih je najti v določeni družbi oziroma gospodarstvu, medsebojno skladajo. V izhodišču
lahko govorimo o dveh idealnih tipih institucionalne ureditve gospodarstev, o liberalnih
tržnih gospodarstvih (liberal market economies, LMEs) ter koordiniranih tržnih gospo-
24
