Page 39 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 39
razvijanje kulture kakovosti in odličnosti – kriza in izzivi za humanistiko
- izboljšava ter morebitno združevanje že obstoječih programov (ne da bi pripravljali
nove programe) ter ustrezna komunikacijska strategija, ki bo v neposredno regional-
no okolje ter širše področno okolje tudi prek svojih diplomantov pošiljala pomembno
spoznanje humanistične in družboslovne študijske srenje, da abstraktno znanje po-
dročno služi zastavljanju vprašanj in oblikovanju utopičnih idej, ne le iskanju rešitev
na obstoječe probleme sodobnega časa.
Pri tem se zdi izjemno pomembno poudariti prav to, kar želimo podčrtati tudi v pri-
čujočem besedilu – da je Fakulteta za humanistične študije v »Projektu kakovost« prepo-
znala možnost pridobivanja sredstev za izboljšanje in morda tudi delno vsebinsko prestruk-
turiranje svojih študijskih programov, ne pa tudi za razvijanje programov, ki »jih okolje
dejansko potrebuje«, tudi če so »potrebe okolja« in vsebine, ki bi lahko na te potrebe po-
tencialno odgovorile, ostale brez dodatnih pojasnil.
V resnici pa si moramo na tem mestu dovoliti medklic: kaj so te »potrebe okolja«?
Če nič drugega, lahko takšna maksima postavi poljubni visokošolski zavod v precej nepri-
jeten položaj, da se mora prej kot znanstveno-raziskovalnemu in pedagoškemu delu posve-
čati raziskavam trga in jim nenehno prilagajati svoje poslovne strategije – da mora, skratka,
vedno znova spreminjati svojo ponudbo ter jo prilagajati povpraševanju, kakršno koli to že
je. O tem, kakšna je dilema zastran prepada med domnevnimi »potrebami okolja« in po-
nujenimi (humanističnimi) vsebinami, ki potrebujejo tovrsten projektni poseg, bomo na-
tančneje spregovorili v nadaljevanju.
Vprašanje kakovosti in »potrebe okolja«
Za začetek velja našteti nekaj dejstev, ki na prvi pogled ne govorijo v prid študiju na fakul-
tetah, ki ponujajo vsebine »humanistične narave«. Po podatkih Visokošolske prijavno-in-
formacijske službe je bilo v letu 2013 v prvem prijavnem roku sprejetih skupno kar 5000 di-
jakov manj kot rekordnega leta 2004.
Slika 6: Število sprejetih študentov v prvem roku po načinu študija v RS.
Vir: Arhiv Visokošolske prijavno-informacijske službe.
37
- izboljšava ter morebitno združevanje že obstoječih programov (ne da bi pripravljali
nove programe) ter ustrezna komunikacijska strategija, ki bo v neposredno regional-
no okolje ter širše področno okolje tudi prek svojih diplomantov pošiljala pomembno
spoznanje humanistične in družboslovne študijske srenje, da abstraktno znanje po-
dročno služi zastavljanju vprašanj in oblikovanju utopičnih idej, ne le iskanju rešitev
na obstoječe probleme sodobnega časa.
Pri tem se zdi izjemno pomembno poudariti prav to, kar želimo podčrtati tudi v pri-
čujočem besedilu – da je Fakulteta za humanistične študije v »Projektu kakovost« prepo-
znala možnost pridobivanja sredstev za izboljšanje in morda tudi delno vsebinsko prestruk-
turiranje svojih študijskih programov, ne pa tudi za razvijanje programov, ki »jih okolje
dejansko potrebuje«, tudi če so »potrebe okolja« in vsebine, ki bi lahko na te potrebe po-
tencialno odgovorile, ostale brez dodatnih pojasnil.
V resnici pa si moramo na tem mestu dovoliti medklic: kaj so te »potrebe okolja«?
Če nič drugega, lahko takšna maksima postavi poljubni visokošolski zavod v precej nepri-
jeten položaj, da se mora prej kot znanstveno-raziskovalnemu in pedagoškemu delu posve-
čati raziskavam trga in jim nenehno prilagajati svoje poslovne strategije – da mora, skratka,
vedno znova spreminjati svojo ponudbo ter jo prilagajati povpraševanju, kakršno koli to že
je. O tem, kakšna je dilema zastran prepada med domnevnimi »potrebami okolja« in po-
nujenimi (humanističnimi) vsebinami, ki potrebujejo tovrsten projektni poseg, bomo na-
tančneje spregovorili v nadaljevanju.
Vprašanje kakovosti in »potrebe okolja«
Za začetek velja našteti nekaj dejstev, ki na prvi pogled ne govorijo v prid študiju na fakul-
tetah, ki ponujajo vsebine »humanistične narave«. Po podatkih Visokošolske prijavno-in-
formacijske službe je bilo v letu 2013 v prvem prijavnem roku sprejetih skupno kar 5000 di-
jakov manj kot rekordnega leta 2004.
Slika 6: Število sprejetih študentov v prvem roku po načinu študija v RS.
Vir: Arhiv Visokošolske prijavno-informacijske službe.
37
