Page 44 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 44
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem

razmišljanje veliko kapaciteto prodora v najširši javni prostor, potem se ne zdi pretirano čr-
nogleda ugotovitev, da takšna usmeritev vedno bolj oži manevrski prostor za humanistič-
ne vede –, te s čistim raziskovanjem, ki se zdi neživljenjsko spekulativne narave, v očeh jav-
nosti vedno bolj postajajo »luksuz« (,, Bullen, 2004, 1); niti slučajno ni pretirana trditev,
da razumevanje (humanističnih) znanj kot poslovno (ne)zanimivih akumulacij človeške-
ga kapitala (po Machlupu) vodijo naravnost v dezintegracijo družbe (Krašovec, 2013, 101).

Pod črto

Namesto zaključka želimo na tem mestu sestaviti obračun (ratio). Prva postavka na tem ra-
čunu naj bo pomembna ugotovitev, da je imel projekt »Razvijanje kulture kakovosti in od-
ličnosti« nekaj izrazito pozitivnih učinkov, ker je odprl pomemben prostor za prav takšna
vprašanja in razmišljanja, kot jih razvijamo v poprejšnjem besedilu.

V projektni dokumentaciji se je Fakulteta za humanistične študije Univerze na Pri-
morskem zavezala, da bo v vsebinski pretres predložila štiri dodiplomske in dva podiplom-
ska študijska programa, in sicer:
1) na prvi stopnji:
- enopredmetni študijski program Zgodovina,
- enopredmetni študijski program Kulturna dediščina (prej »Dediščina Evrope in Sre-

dozemlja«),
- enopredmetni študijski program Slovenistika,
- enopredmetni študijski program Medkulturno jezikovno posredovanje,

2) na drugi stopnji:
- podiplomski študijski program Kulturni študiji in antropologija,
- podiplomski študijski program Arheološka dediščina Sredozemlja,
- podiplomski študijski program Filozofija,
- podiplomski študijski program Slovenistika.

Predlagatelj projekta je pri določanju vsebin, ki jih je predlagal v kritični vsebinski
pretres, izhajal iz stališča, da imajo programi, ki so vsebinsko sicer raznorodni in samo-
stojni, precejšen potencial za združevanje tistih vsebin, ki bi se jih dalo pogojno opisati kot
»studium generale«.

Opozoriti velja, da je izraz »studium generale« tu uporabljen skrajno zadržano; z vso
vnemo se moramo namreč upirati stališču, da si vsebinsko sicer izjemno raznorodne znan-
stvene discipline, ki pa jih vse imenujemo »humanistične« ali »družboslovne«, delijo isto
metodološko podstat ali da celo izvirajo iz istih vsebinskih počel. Nemogoče je pričakova-
ti, da bi se tudi (na prvi pogled) zelo podobne študijske smeri, kot denimo različni jeziki s
književnostmi (slovenski jezik in pa vsi tuji jeziki: italijanski jezik, francoski jezik, angle-
ški jezik itn.), ki se poučujejo na fakulteti, v višje letnike izvile iz istega »propedevtične-
ga« prvega letnika. Obenem se velja strinjati, da ni nemogoče zagovarjati trditev, da je mo-
žno (do določene stopnje) iskati skupne vsebine tistih (splošnejših) družboslovnih oziroma
humanističnih predmetov, ki vsebujejo dovolj skupnih imenovalcev, da bi jih lahko prila-
godili in ponudili več študijskim programom, kar bi imelo nekatere blagodejne učinke, kot
je denimo ta, da bi študenti različnih študijskih smeri razvili nekaj posluha za vsebine dru-
gih študijskih programov.
42
   39   40   41   42   43   44   45   46   47   48   49