Page 41 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 41
razvijanje kulture kakovosti in odličnosti – kriza in izzivi za humanistiko
Kaj to pomeni za humanistične vsebine? Na prvi pogled ne veliko. Če pogledamo Filozof-
sko fakulteto Univerze v Ljubljani, lahko vidimo, da v preteklih letih ni drastično manjšala
vpisnih mest – celo na tistih programih ne, ki se zdijo v danih razmerah nekoliko bolj ran-
ljivi (če se smemo vrniti h komentarju, ki ga navajamo v prvi opombi pod črto, da »se od la-
tinščine ne da živeti«). Za primerjavo: medtem ko je Oddelek za filozofijo FF UL v študij-
skem letu 2012/13 zmanjšal število vpisnih mest z 80 na 60 (in to kljub temu, da vsa leta teh
mest niso zapolnili, saj so v štud. letu 2012/13 zapolnili 38 mest, naslednje leto 50 in leto za-
tem 47), se je bila Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem primorana
temu programu do nadaljnjega odreči. Takšnih programov in oddelkov, na katerih se izva-
jajo, bi lahko našteli še kar nekaj.
Slika 9: Anketa »Slovenski utrip« – družba znanja.
Vir: Slovenski utrip, januar 2015.
V čem je smisel primerjave? Eden od sklepov se iz zgoraj navedenih številk v tabelah
ponuja na dlani: če se ob šibkih generacijah zadnjih let manjša »kadrovski bazen«, medtem
ko število razpisnih mest tega upada ne zasleduje (pri seštetih podatkih nismo niti upošte-
vali samostojnih visokošolskih zavodov!), se zdi skoraj samoumevno, da bodo generacijski
upad najprej občutili študijski programi z najkrajšo tradicijo.3 Toda ob tem velja v pričujo-
če besedilo pritegniti še eno zanimivo raziskavo, ki jo je nedavno objavila Fakulteta za upo-
rabne družbene študije v okviru rednega sondiranja javnega mnenja z naslovom »Sloven-
ski utrip« (Družba znanja, 2015). Raziskava je pokazala na zanimiv podatek, da je znanje
v slovenski družbi premalo cenjeno – kar 72% odstotkov vprašanih se je s tem strinjalo. Po
mnenju vodje raziskave, dr. M. Makaroviča, naj bi to pomenilo, »da se povprečen prebiva-
lec Slovenije dobro zaveda, da je znanje zelo pomembno, saj meni, da bi ga morali ceniti bolj,
kot se ga ceni« (Repovž, 2015). Toda veliko bolj je pomembno precejšnje odstotkovno uje-
manje odgovorov na vprašanja o vplivu znanja na mesečni dohodek, na varnost zaposlitve
in na možnost boljše zaposlitve; vprašani se, denimo, v 45% strinjajo, da izobrazba izbolj-
ša zaposlitvene možnosti, v 49,5% se strinjajo, da izobrazba vpliva na varnost zaposlitve in v
57,7% se strinjajo, da pomembno vpliva na višino dohodka. Morda to res kaže na povečano
3 Pri tem se niti ne bomo pretirano mudili pri razlogu, ki pa se v našem primeru le ne zdi zanemarljiv, namreč izra-
zito negativna medijska podoba Univerze na Primorskem, ki jo mediji že nekaj let gradijo skoraj sistematično.
39
Kaj to pomeni za humanistične vsebine? Na prvi pogled ne veliko. Če pogledamo Filozof-
sko fakulteto Univerze v Ljubljani, lahko vidimo, da v preteklih letih ni drastično manjšala
vpisnih mest – celo na tistih programih ne, ki se zdijo v danih razmerah nekoliko bolj ran-
ljivi (če se smemo vrniti h komentarju, ki ga navajamo v prvi opombi pod črto, da »se od la-
tinščine ne da živeti«). Za primerjavo: medtem ko je Oddelek za filozofijo FF UL v študij-
skem letu 2012/13 zmanjšal število vpisnih mest z 80 na 60 (in to kljub temu, da vsa leta teh
mest niso zapolnili, saj so v štud. letu 2012/13 zapolnili 38 mest, naslednje leto 50 in leto za-
tem 47), se je bila Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem primorana
temu programu do nadaljnjega odreči. Takšnih programov in oddelkov, na katerih se izva-
jajo, bi lahko našteli še kar nekaj.
Slika 9: Anketa »Slovenski utrip« – družba znanja.
Vir: Slovenski utrip, januar 2015.
V čem je smisel primerjave? Eden od sklepov se iz zgoraj navedenih številk v tabelah
ponuja na dlani: če se ob šibkih generacijah zadnjih let manjša »kadrovski bazen«, medtem
ko število razpisnih mest tega upada ne zasleduje (pri seštetih podatkih nismo niti upošte-
vali samostojnih visokošolskih zavodov!), se zdi skoraj samoumevno, da bodo generacijski
upad najprej občutili študijski programi z najkrajšo tradicijo.3 Toda ob tem velja v pričujo-
če besedilo pritegniti še eno zanimivo raziskavo, ki jo je nedavno objavila Fakulteta za upo-
rabne družbene študije v okviru rednega sondiranja javnega mnenja z naslovom »Sloven-
ski utrip« (Družba znanja, 2015). Raziskava je pokazala na zanimiv podatek, da je znanje
v slovenski družbi premalo cenjeno – kar 72% odstotkov vprašanih se je s tem strinjalo. Po
mnenju vodje raziskave, dr. M. Makaroviča, naj bi to pomenilo, »da se povprečen prebiva-
lec Slovenije dobro zaveda, da je znanje zelo pomembno, saj meni, da bi ga morali ceniti bolj,
kot se ga ceni« (Repovž, 2015). Toda veliko bolj je pomembno precejšnje odstotkovno uje-
manje odgovorov na vprašanja o vplivu znanja na mesečni dohodek, na varnost zaposlitve
in na možnost boljše zaposlitve; vprašani se, denimo, v 45% strinjajo, da izobrazba izbolj-
ša zaposlitvene možnosti, v 49,5% se strinjajo, da izobrazba vpliva na varnost zaposlitve in v
57,7% se strinjajo, da pomembno vpliva na višino dohodka. Morda to res kaže na povečano
3 Pri tem se niti ne bomo pretirano mudili pri razlogu, ki pa se v našem primeru le ne zdi zanemarljiv, namreč izra-
zito negativna medijska podoba Univerze na Primorskem, ki jo mediji že nekaj let gradijo skoraj sistematično.
39
