Page 68 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 68
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
gije ter rezultate domačih in mednarodnih študij o zaposlenosti in zaposljivosti diploman-
tov terciarnega študija s poudarkom na področju poslovnih ved in ekonomije.
Vpisi v terciarno izobraževanje in demografija
V tem poglavju obravnavamo stanje, trende in obete v terciarnem izobraževanju s pou-
darkom na področju poslovnih in upravnih ved. Pri analizi so uporabljeni podatki Stati-
stičnega urada Republike Slovenije (SURS), Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
(ZRSZ), Eurostata in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Terciarno izobraževanje zajema visokošolsko izobraževanje in višje strokovno izobraževa-
nje. Visokošolski študijski programi za pridobitev izobrazbe se skladno s 33. členom Zakona o viso-
kem šolstvu (ZviS, Uradni list RS, št. 100/2004 s spremembami) razvrščajo v tri stopnje:1
- prvo stopnjo, ki vključuje visokošolske strokovne (VS) in univerzitetne (UN) študij-
ske programe,
- drugo stopnjo, ki vključuje magistrske in enovite magistrske študijske programe, ter
- tretjo stopnjo, ki jo predstavljajo doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi
druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi. Oboje izvajajo visokošolski zavodi. V
letu 2013 je na področju visokošolskega izobraževanja delovalo pet univerz (tri javne in dve zaseb-
ni), en javni samostojni visokošolski zavod in 42 zasebnih samostojnih visokošolskih zavodov
(MIZŠ 2014, 38). V študijskem letu 2013/14 je bilo na visokošolski študij vpisanih 77.371 študen-
tov.2 Po podatkih MIZŠ (2014, 39) je na zasebnih visokošolskih zavodih študiralo 11,7 % študen-
tov visokošolskega študija, pri čemer jih je več kot polovica (56 %) študirala izredno oziroma so
sami priskrbeli vire za plačilo šolnine; na javnih visokošolskih zavodih je bil ta delež nižji (12 %).
Ponudbo terciarnega izobraževanja zaokroža višje strokovno izobraževanje, ki se – sklad-
no s 17. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI, Uradni list RS, št. 86/2004,
100/2013) − izvaja v obliki višješolskih študijskih programov in po študijskih programih za
izpopolnjevanje. Oboji se oblikujejo na podlagi mednarodno primerljivih poklicnih standardov
(študijski programi za izpopolnjevanje sicer v primeru, ko omogočajo pridobitev novega naziva st-
rokovne izobrazbe), izvajajo pa jih višje (strokovne) šole. Višješolski programi trajajo dve leti, za
razliko od visokošolskih študijskih programov pa je njihova naravnanost bolj praktična oziroma
usmerjena k pridobivanju poklicnih kompetenc (praktičnemu usposabljanju naj bi bilo namenje-
nih 40 % programa). V študijskem letu 2013/2014 je višješolsko izobraževanje izvajalo 64 javnih
in zasebnih višjih strokovnih šol, kamor je bilo vpisanih malo več kot 13 tisoč študentov; od teh
jih je 80 % vpisanih na javne ali koncesionirane višje šole, preostalih 20 % pa na zasebne višje šole,
ki se financirajo iz zasebnih virov – šolnin (MIZŠ, 2014, 37–38). V procesu bolonjske prenove ter-
ciarnega izobraževanja naj bi države Evropske unije (EU) vzpostavile most oz. možnost za preho-
de med višjim strokovnim izobraževanjem in stopenjskim visokošolskim študijem (MIZŠ, 2013a).
Skladno z mednarodno standardno klasifikacijo ISCED 1997, ki je osnova za zbiranje in iz-
kazovanje statistike s področja izobraževanja v različnih državah in za mednarodne potre-
1 Leta 2004 je bil na osnovi smernic bolonjskega procesa sprejet Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.
100/2004, ZViS 2004), ki je uvedel sistem visokošolskega izobraževanja s tremi stopnjami študija. Na prvi sto-
pnji se je ohranil binarni sistem izobraževanja (visokošolski strokovni in univerzitetni študijski programi), na dru-
gi stopnji se izvajajo magistrski (strokovni) študijski programi, na tretji stopnji pa doktorski študijski programi.
Prvi vpisi v nove, bolonjske študijske programe so bili izvedeni v študijskem letu 2005/2006.
2 Podatek SURS (SI-STAT –Izobraževanje – Vpisani v terciarno izobraževanje).
66
gije ter rezultate domačih in mednarodnih študij o zaposlenosti in zaposljivosti diploman-
tov terciarnega študija s poudarkom na področju poslovnih ved in ekonomije.
Vpisi v terciarno izobraževanje in demografija
V tem poglavju obravnavamo stanje, trende in obete v terciarnem izobraževanju s pou-
darkom na področju poslovnih in upravnih ved. Pri analizi so uporabljeni podatki Stati-
stičnega urada Republike Slovenije (SURS), Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
(ZRSZ), Eurostata in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Terciarno izobraževanje zajema visokošolsko izobraževanje in višje strokovno izobraževa-
nje. Visokošolski študijski programi za pridobitev izobrazbe se skladno s 33. členom Zakona o viso-
kem šolstvu (ZviS, Uradni list RS, št. 100/2004 s spremembami) razvrščajo v tri stopnje:1
- prvo stopnjo, ki vključuje visokošolske strokovne (VS) in univerzitetne (UN) študij-
ske programe,
- drugo stopnjo, ki vključuje magistrske in enovite magistrske študijske programe, ter
- tretjo stopnjo, ki jo predstavljajo doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi
druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi. Oboje izvajajo visokošolski zavodi. V
letu 2013 je na področju visokošolskega izobraževanja delovalo pet univerz (tri javne in dve zaseb-
ni), en javni samostojni visokošolski zavod in 42 zasebnih samostojnih visokošolskih zavodov
(MIZŠ 2014, 38). V študijskem letu 2013/14 je bilo na visokošolski študij vpisanih 77.371 študen-
tov.2 Po podatkih MIZŠ (2014, 39) je na zasebnih visokošolskih zavodih študiralo 11,7 % študen-
tov visokošolskega študija, pri čemer jih je več kot polovica (56 %) študirala izredno oziroma so
sami priskrbeli vire za plačilo šolnine; na javnih visokošolskih zavodih je bil ta delež nižji (12 %).
Ponudbo terciarnega izobraževanja zaokroža višje strokovno izobraževanje, ki se – sklad-
no s 17. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI, Uradni list RS, št. 86/2004,
100/2013) − izvaja v obliki višješolskih študijskih programov in po študijskih programih za
izpopolnjevanje. Oboji se oblikujejo na podlagi mednarodno primerljivih poklicnih standardov
(študijski programi za izpopolnjevanje sicer v primeru, ko omogočajo pridobitev novega naziva st-
rokovne izobrazbe), izvajajo pa jih višje (strokovne) šole. Višješolski programi trajajo dve leti, za
razliko od visokošolskih študijskih programov pa je njihova naravnanost bolj praktična oziroma
usmerjena k pridobivanju poklicnih kompetenc (praktičnemu usposabljanju naj bi bilo namenje-
nih 40 % programa). V študijskem letu 2013/2014 je višješolsko izobraževanje izvajalo 64 javnih
in zasebnih višjih strokovnih šol, kamor je bilo vpisanih malo več kot 13 tisoč študentov; od teh
jih je 80 % vpisanih na javne ali koncesionirane višje šole, preostalih 20 % pa na zasebne višje šole,
ki se financirajo iz zasebnih virov – šolnin (MIZŠ, 2014, 37–38). V procesu bolonjske prenove ter-
ciarnega izobraževanja naj bi države Evropske unije (EU) vzpostavile most oz. možnost za preho-
de med višjim strokovnim izobraževanjem in stopenjskim visokošolskim študijem (MIZŠ, 2013a).
Skladno z mednarodno standardno klasifikacijo ISCED 1997, ki je osnova za zbiranje in iz-
kazovanje statistike s področja izobraževanja v različnih državah in za mednarodne potre-
1 Leta 2004 je bil na osnovi smernic bolonjskega procesa sprejet Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.
100/2004, ZViS 2004), ki je uvedel sistem visokošolskega izobraževanja s tremi stopnjami študija. Na prvi sto-
pnji se je ohranil binarni sistem izobraževanja (visokošolski strokovni in univerzitetni študijski programi), na dru-
gi stopnji se izvajajo magistrski (strokovni) študijski programi, na tretji stopnji pa doktorski študijski programi.
Prvi vpisi v nove, bolonjske študijske programe so bili izvedeni v študijskem letu 2005/2006.
2 Podatek SURS (SI-STAT –Izobraževanje – Vpisani v terciarno izobraževanje).
66
