Page 73 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 73
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
- znanosti, matematike in računalništva (povečanje za 4,8 o. t.),
- tehnike, proizvodnih in predelovalnih tehnologij in gradbeništva (povečanje za 2,6 o. t.)
in
- zdravstva in sociale (povečanje za 2,3 o. t.).
Preglednica 2: Mednarodna primerjava stopenj vpisa v terciarni študij po letih.
Leto 2005 2008 2009 2010 2011 2012
Terciarni študij ISCED ravni 5A
Slovenija 76
OECD, povprečje 40 56 61 77 75 58
EU-21, povprečje 54 56 58 62 59 56
53 54 56 61 57
Slovenija 17
OECD, povprečje Terciarni študij ISCED ravni 5B 18
EU-21, povprečje 49 32 32 19 18 14
18 16 18 19 19
16 14 14 15 15
Opomba: Stopnja vpisa odraža delež prebivalstva, ki naj bi se v času trajanja življenja vključili v ter-
ciarno izobraževanje (OECD, 2014, 330–331). Skladno s klasifikacijo ISCED 1997 se slovenske štu-
dijske programe umešča v ustrezne skupine na sledeči način: i) v skupino ISCED 5A se uvrščajo
programi prve in druge bolonjske stopnje, stari univerzitetni programi, stari magistrski podiplom-
ski programi; ii) v skupino ISCED 5B se uvrščajo programi višješolskega strokovnega izobraževan-
ja, stari visokošolski strokovni programi in specialistični podiplomski programi.
Vir: OECD 2013, 299; OECD 2014, 340.
Slika 15: Struktura študentov terciarnega študija po področjih izobraževanja v Sloveniji, ob-
dobje 2004–2013.
Opomba: Podatki so prikazani skladno z mednarodno klasifikacijo ISCED 1997 in se nekoliko raz-
likujejo od podatkov po klasifikaciji KLASIUS-P, ki jih je SURS objavil za leti 2012 in 2013.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje – Vpisani v terciarno izobraževanje, november 2014.
Gibanje števila diplomantov terciarnega izobraževanja z zamikom sledi gibanju števila
študentov terciarnega študija. Število diplomantov se je povečevalo vse do leta 2012, leta 2013
71
- znanosti, matematike in računalništva (povečanje za 4,8 o. t.),
- tehnike, proizvodnih in predelovalnih tehnologij in gradbeništva (povečanje za 2,6 o. t.)
in
- zdravstva in sociale (povečanje za 2,3 o. t.).
Preglednica 2: Mednarodna primerjava stopenj vpisa v terciarni študij po letih.
Leto 2005 2008 2009 2010 2011 2012
Terciarni študij ISCED ravni 5A
Slovenija 76
OECD, povprečje 40 56 61 77 75 58
EU-21, povprečje 54 56 58 62 59 56
53 54 56 61 57
Slovenija 17
OECD, povprečje Terciarni študij ISCED ravni 5B 18
EU-21, povprečje 49 32 32 19 18 14
18 16 18 19 19
16 14 14 15 15
Opomba: Stopnja vpisa odraža delež prebivalstva, ki naj bi se v času trajanja življenja vključili v ter-
ciarno izobraževanje (OECD, 2014, 330–331). Skladno s klasifikacijo ISCED 1997 se slovenske štu-
dijske programe umešča v ustrezne skupine na sledeči način: i) v skupino ISCED 5A se uvrščajo
programi prve in druge bolonjske stopnje, stari univerzitetni programi, stari magistrski podiplom-
ski programi; ii) v skupino ISCED 5B se uvrščajo programi višješolskega strokovnega izobraževan-
ja, stari visokošolski strokovni programi in specialistični podiplomski programi.
Vir: OECD 2013, 299; OECD 2014, 340.
Slika 15: Struktura študentov terciarnega študija po področjih izobraževanja v Sloveniji, ob-
dobje 2004–2013.
Opomba: Podatki so prikazani skladno z mednarodno klasifikacijo ISCED 1997 in se nekoliko raz-
likujejo od podatkov po klasifikaciji KLASIUS-P, ki jih je SURS objavil za leti 2012 in 2013.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje – Vpisani v terciarno izobraževanje, november 2014.
Gibanje števila diplomantov terciarnega izobraževanja z zamikom sledi gibanju števila
študentov terciarnega študija. Število diplomantov se je povečevalo vse do leta 2012, leta 2013
71
