Page 72 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 72
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Po letu 2024 pa se bo po projekcijah Eurostata število mladih med 18. in 29. letom starosti
krepilo vse do leta 2038 (ko naj bi bilo za skoraj 19 % višje kot leta 2024, a še vedno slabe 3
% nižje kot leta 2013), nato pa lahko pričakujemo ponoven upad opazovane populacije mla-
dih in s tem vpisa v terciarno izobraževanje.
Slovenija po vključenosti mladih med 20. in 24. letom starosti v terciarno izobraževanje
opazno prehiteva povprečje EU. Leta 2012 je bilo v Sloveniji v terciarno izobraževanje vklju-
čenih 48 % mladih med 20. in 24. letom starosti, v povprečju EU pa 32 %.
Slika 14: Vključenost v terciarno izobraževanje po starostnih skupinah, Slovenija in pov-
prečje EU, 2012.
Vir: podatki Eurostata, preračuni Čelebič, 2014, 23.
Podatki OECD kažejo, da je delež prebivalcev, za katere se pričakuje, da bodo v svo-
jem življenju vstopili v terciarno izobraževanje, v Sloveniji precej višji kot v povprečju držav
EU, ki so tudi članice OECD (Preglednica 2). Podatek odseva široko dostopnost terciarne-
ga študija v Sloveniji, pa tudi njegovo zaznano vrednost.7 A se prehitevanje povprečja EU
pri stopnji vpisa ne odrazi v enaki meri pri rezultatih terciarnega izobraževanja, npr. v dele-
žu terciarno izobraženih v različnih starostnih skupinah (Slika 20). Kot izziv se torej izpo-
stavlja povečanje učinkovitosti terciarnega izobraževanja v Sloveniji v smislu zvišanja sto-
pnje dokončanja terciarnega študija.
Slika 15 prikazuje strukturo števila študentov terciarnega študija v Sloveniji po podro-
čjih izobraževanja skladno z mednarodno standardno klasifikacijo ISCED 1997 po letih.
Višje- in visokošolski zavodi, ki izobražujejo na področju poslovnih in upravnih ved, se soo-
čajo z zniževanjem deleža svojih študentov v skupnem (že tako padajočem) številu študen-
tov (na 17,8 % leta 2013, kar je 12,4 o. t. manj kot leta 2004), pri čemer se Slovenija po dele-
žu študentov na tem področju približuje povprečju starih držav članic EU (15,4 %8). Delež
študentov družbenih ved, novinarstva in prava se je po drugi strani ohranil na podobni rav-
ni kot leta 2004 (zlasti na račun študentov družbenih ved). V strukturi študentov so od leta
2004 do leta 2013 delež najbolj povečala področja:
7 Terciarno izobraženi v Sloveniji so manj izpostavljeni brezposelnosti kot nižje izobraženi in prejemajo pribitek
naplačo zaposlenihz nižjoravnjoizobrazbe.Vletu2008jestopnja donosa (tj.povečanja posameznikovega neto
zaslužka) za dodatno leto zaključenega visokošolskega izobraževanja znašala okoli 10 % (Bartolj et al., 2013).
8 Vir podatka, ki je za leto 2012, je Eurostat – Education and Training – Tertiary students (ISCED 5-6) by field of
education and sex. Pri preračunu smo upoštevali netehtano povprečje za stare članice EU (EU-15).
70
Po letu 2024 pa se bo po projekcijah Eurostata število mladih med 18. in 29. letom starosti
krepilo vse do leta 2038 (ko naj bi bilo za skoraj 19 % višje kot leta 2024, a še vedno slabe 3
% nižje kot leta 2013), nato pa lahko pričakujemo ponoven upad opazovane populacije mla-
dih in s tem vpisa v terciarno izobraževanje.
Slovenija po vključenosti mladih med 20. in 24. letom starosti v terciarno izobraževanje
opazno prehiteva povprečje EU. Leta 2012 je bilo v Sloveniji v terciarno izobraževanje vklju-
čenih 48 % mladih med 20. in 24. letom starosti, v povprečju EU pa 32 %.
Slika 14: Vključenost v terciarno izobraževanje po starostnih skupinah, Slovenija in pov-
prečje EU, 2012.
Vir: podatki Eurostata, preračuni Čelebič, 2014, 23.
Podatki OECD kažejo, da je delež prebivalcev, za katere se pričakuje, da bodo v svo-
jem življenju vstopili v terciarno izobraževanje, v Sloveniji precej višji kot v povprečju držav
EU, ki so tudi članice OECD (Preglednica 2). Podatek odseva široko dostopnost terciarne-
ga študija v Sloveniji, pa tudi njegovo zaznano vrednost.7 A se prehitevanje povprečja EU
pri stopnji vpisa ne odrazi v enaki meri pri rezultatih terciarnega izobraževanja, npr. v dele-
žu terciarno izobraženih v različnih starostnih skupinah (Slika 20). Kot izziv se torej izpo-
stavlja povečanje učinkovitosti terciarnega izobraževanja v Sloveniji v smislu zvišanja sto-
pnje dokončanja terciarnega študija.
Slika 15 prikazuje strukturo števila študentov terciarnega študija v Sloveniji po podro-
čjih izobraževanja skladno z mednarodno standardno klasifikacijo ISCED 1997 po letih.
Višje- in visokošolski zavodi, ki izobražujejo na področju poslovnih in upravnih ved, se soo-
čajo z zniževanjem deleža svojih študentov v skupnem (že tako padajočem) številu študen-
tov (na 17,8 % leta 2013, kar je 12,4 o. t. manj kot leta 2004), pri čemer se Slovenija po dele-
žu študentov na tem področju približuje povprečju starih držav članic EU (15,4 %8). Delež
študentov družbenih ved, novinarstva in prava se je po drugi strani ohranil na podobni rav-
ni kot leta 2004 (zlasti na račun študentov družbenih ved). V strukturi študentov so od leta
2004 do leta 2013 delež najbolj povečala področja:
7 Terciarno izobraženi v Sloveniji so manj izpostavljeni brezposelnosti kot nižje izobraženi in prejemajo pribitek
naplačo zaposlenihz nižjoravnjoizobrazbe.Vletu2008jestopnja donosa (tj.povečanja posameznikovega neto
zaslužka) za dodatno leto zaključenega visokošolskega izobraževanja znašala okoli 10 % (Bartolj et al., 2013).
8 Vir podatka, ki je za leto 2012, je Eurostat – Education and Training – Tertiary students (ISCED 5-6) by field of
education and sex. Pri preračunu smo upoštevali netehtano povprečje za stare članice EU (EU-15).
70
