Page 20 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 20
neudobnih kamnov uredili z betonom, da bi gostom lakši pristup moru, ali se na taj način grubo narušilo
omogočili lažji dostop do morja, a se je na ta način grobo prirodnu okolinu. Ljudi u priobalnim mjestima i selima
poseglo v naravno okolje. Ljudje so v obalnih mestih in izgradili su i drugu infrastrukturu koja im je služila kao
vaseh zgradil tudi drugo infrastrukturo, ki jim je služila temelj za razvoj pomorskog prometa te s njime povezanih
kot osnova za razvoj morskega prometa ter z njim poveza- djelatnosti, na primjer: gatove, priveze, mandrače, brodo-
nimi dejavnostmi, na primer: pomole, priveze, mandrače, gradilišta, luke, marine i slično. Na taj su način stvarali
ladjedelnice, pristanišča, marine in podobno. Na ta način karakterističan kulturni krajolik, koji danas već sam po
so ustvarjali značilno kulturno krajino, ki je danes že sebi može biti turistička atrakcija. Kao zanimljiv primjer
sama po sebi lahko turistična zanimivost. Kot zanimiv sličnoga urbanog uređenja obalnih mjesta ističemo mjesta
primer podobne urbane ureditve obalnih mest izposta- Piran i Rovinj na slikama 1 i 2. Istarska su mjesta zbog
vljamo mesti Piran in Rovinj na Sliki 1 in 2. Istrska mesta bogate povijesti isto tako etnički vrlo raznolika uz vrlo
so zaradi pestre zgodovine tudi etnično zelo pisana z zelo jaku prisutnost talijanske manjine, koja je u nekim mjesti-
močno prisotno italijansko manjšino, ki pa je bila v ne- ma u prošlosti predstavljala većinu. Okolnosti i posljedice
katerih mestih v preteklosti tudi večinska. Okoliščine in problema koji su proizlazili iz multietničnosti opisuje
posledica težav, ki so izhajale iz multietničnosti, opisuje Darovec4.
Darovec.4

Slika 1: Pogled na Piran5
Slika 1: Pogled na Piran5

20
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25