Page 233 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 233
ečjih vsebinskih spremembah na trgu prehrambnega O većim sadržajnim promjenama na tržištu prehram-
gostinstva v Sloveniji lahko govorimo šele sredi devet- benog ugostiteljstva u Sloveniji možemo govoriti tek
desetih let, ko se pojavijo strukturne spremembe, ki jih sredinom devedesetih godina 20. stoljeća, kada su se po-
prinese uvajanje tržnega gospodarstva, in proces privati- javile strukturne promjene koje donose uvođenje tržišnog
zacije. Poudariti velja, da je bil nov Zakon o gostinstvu191 gospodarstva i proces privatizacije. Valja napomenuti da
sprejet šele leta 1995 (do takrat je bila v veljavi zakonodaja je novi Zakon o ugostiteljstvu191 usvojen tek 1995. godine
SFRJ). Zakon je prinesel nekaj novosti – nova klasifikacija (do tada je na snazi bilo zakonodavstvo SFRJ). Zakon
obratov, spremenjeni pogoji za opravljanje dejavnosti itd. je donio nekoliko novosti – nova klasifikacija objekata,
Z vidika preučevanja razvoja prehrambnega gostinstva pa promjena uvjeta za obavljanje djelatnosti itd. U pogledu
glavno hibo predstavlja pomanjkanje statističnih podat- proučavanja razvoja prehrambenog ugostiteljstva glavnu
kov. Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju: manu predstavlja nedostatak statističkih podataka. Stati-
SURS) je leta 1994 prenehal s sistematičnim spremlja- stički ured Republike Slovenije (u nastavku: SURS) 1994.
njem števila prehrambnih gostinskih obratov po vrstah in godine prestao je sa sustavnim praćenjem broja prehram-
krajih, zato podatki o številu gostinskih obratov po tem benih ugostiteljskih objekata po vrstama i mjestima, zato
obdobju niso na voljo. podaci o broju ugostiteljskih objekata nakon tog razdoblja
nisu raspoloživi.
Uvajanje tržnega gospodarstva se je kazalo predvsem v
hitrem spreminjanju – prilagajanju koncepta ponudbe in Uvođenje tržišnog gospodarstva odražavalo se prije svega
novih vrstah gostinskih obratov. Veliko obstoječih pre- u brzim promjenama – prilagodbi koncepta ponude i no-
hrambnih gostinskih obratov je svojo ponudbo obogatilo vih vrsta ugostiteljskih objekata. Veliki je broj postojećih
s ponudbo prigrizkov in sendvičev. Pojavile so se številne prehrambenih ugostiteljskih objekata svoju ponudu obo-
prodajalne kruhkov in sendvičev t. i. (paninoteke), po an- gatio ponudom grickalica i sendviča. Pojavile su se brojne
gleškem modelu pa tudi »pubi«. Vse večje število obratov prodavaonice peciva i sendviča (paninoteke), a po engle-
je v svojo ponudbo uvedlo možnost hitrega prehranjeva- skom modelu i „pubovi“. Sve je veći broj objekata u svoju
nja, pojavila se je možnost dostave hrane na dom (storitve ponudu uveo mogućnost brze prehrane, a pojavila se i mo-
cateringa), obrati, ki tradicionalno niso nudili hrane (npr. gućnost dostave hrane na kućnu adresu (usluge cateringa);
bari), so v svojo ponudbo intenzivno vključevali ponudbo objekti koji tradicionalno nisu nudili hranu (npr. Bari) u
prigrizkov in malic. Sočasno se je tudi večina restavra- svoju su ponudu intenzivno uključivali ponudu grickalica
cij skušala prilagajati povpraševanju, kar je privedlo do i marendi. Istodobno se većina restorana pokušavala pri-
nekaterih novih oblik ponudbe. Tako so se pojavile raz- lagođavati potražnji, što je dovelo do nekih novih oblika
lične kombinacije picerije in restavracije, restavracije in ponude. Tako su se pojavile različite kombinacije pizze-
grila itd. Restavracije so začele v svojo ponudbo uvrščati rije i restorana, restorana i grilla itd. Restorani su svoju
različne vrste kuhinj (etnično, kreativno, slow food itd.). ponudu obogatili različitim vrstama kuhinja (etničkom,
Številne tradicionalne (kmečke) gostilne so se vse bolj kreativnom, Slow food itd.). Brojne su se tradicionalne
poistovetile z restavracijami – tako po obliki nudenih (seoske) gostionice sve više poistovjećivale s restoranima
storitev kot tudi po cenah. Postale so neke vrste »lažne – kako po obliku ponuđenih usluga, tako i po cijenama.
gostilne«. Na poslovanje prehrambnih gostinskih obratov Postale su svojevrsne „lažne gostionice“. Na poslovanje
je pomembno vplivala bližina Italije in visoka kupna moč prehrambenih ugostiteljskih objekata značajno je utjecala
Tržačanov. blizina Italije i visoka kupovna moć Tršćana.
233
gostinstva v Sloveniji lahko govorimo šele sredi devet- benog ugostiteljstva u Sloveniji možemo govoriti tek
desetih let, ko se pojavijo strukturne spremembe, ki jih sredinom devedesetih godina 20. stoljeća, kada su se po-
prinese uvajanje tržnega gospodarstva, in proces privati- javile strukturne promjene koje donose uvođenje tržišnog
zacije. Poudariti velja, da je bil nov Zakon o gostinstvu191 gospodarstva i proces privatizacije. Valja napomenuti da
sprejet šele leta 1995 (do takrat je bila v veljavi zakonodaja je novi Zakon o ugostiteljstvu191 usvojen tek 1995. godine
SFRJ). Zakon je prinesel nekaj novosti – nova klasifikacija (do tada je na snazi bilo zakonodavstvo SFRJ). Zakon
obratov, spremenjeni pogoji za opravljanje dejavnosti itd. je donio nekoliko novosti – nova klasifikacija objekata,
Z vidika preučevanja razvoja prehrambnega gostinstva pa promjena uvjeta za obavljanje djelatnosti itd. U pogledu
glavno hibo predstavlja pomanjkanje statističnih podat- proučavanja razvoja prehrambenog ugostiteljstva glavnu
kov. Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju: manu predstavlja nedostatak statističkih podataka. Stati-
SURS) je leta 1994 prenehal s sistematičnim spremlja- stički ured Republike Slovenije (u nastavku: SURS) 1994.
njem števila prehrambnih gostinskih obratov po vrstah in godine prestao je sa sustavnim praćenjem broja prehram-
krajih, zato podatki o številu gostinskih obratov po tem benih ugostiteljskih objekata po vrstama i mjestima, zato
obdobju niso na voljo. podaci o broju ugostiteljskih objekata nakon tog razdoblja
nisu raspoloživi.
Uvajanje tržnega gospodarstva se je kazalo predvsem v
hitrem spreminjanju – prilagajanju koncepta ponudbe in Uvođenje tržišnog gospodarstva odražavalo se prije svega
novih vrstah gostinskih obratov. Veliko obstoječih pre- u brzim promjenama – prilagodbi koncepta ponude i no-
hrambnih gostinskih obratov je svojo ponudbo obogatilo vih vrsta ugostiteljskih objekata. Veliki je broj postojećih
s ponudbo prigrizkov in sendvičev. Pojavile so se številne prehrambenih ugostiteljskih objekata svoju ponudu obo-
prodajalne kruhkov in sendvičev t. i. (paninoteke), po an- gatio ponudom grickalica i sendviča. Pojavile su se brojne
gleškem modelu pa tudi »pubi«. Vse večje število obratov prodavaonice peciva i sendviča (paninoteke), a po engle-
je v svojo ponudbo uvedlo možnost hitrega prehranjeva- skom modelu i „pubovi“. Sve je veći broj objekata u svoju
nja, pojavila se je možnost dostave hrane na dom (storitve ponudu uveo mogućnost brze prehrane, a pojavila se i mo-
cateringa), obrati, ki tradicionalno niso nudili hrane (npr. gućnost dostave hrane na kućnu adresu (usluge cateringa);
bari), so v svojo ponudbo intenzivno vključevali ponudbo objekti koji tradicionalno nisu nudili hranu (npr. Bari) u
prigrizkov in malic. Sočasno se je tudi večina restavra- svoju su ponudu intenzivno uključivali ponudu grickalica
cij skušala prilagajati povpraševanju, kar je privedlo do i marendi. Istodobno se većina restorana pokušavala pri-
nekaterih novih oblik ponudbe. Tako so se pojavile raz- lagođavati potražnji, što je dovelo do nekih novih oblika
lične kombinacije picerije in restavracije, restavracije in ponude. Tako su se pojavile različite kombinacije pizze-
grila itd. Restavracije so začele v svojo ponudbo uvrščati rije i restorana, restorana i grilla itd. Restorani su svoju
različne vrste kuhinj (etnično, kreativno, slow food itd.). ponudu obogatili različitim vrstama kuhinja (etničkom,
Številne tradicionalne (kmečke) gostilne so se vse bolj kreativnom, Slow food itd.). Brojne su se tradicionalne
poistovetile z restavracijami – tako po obliki nudenih (seoske) gostionice sve više poistovjećivale s restoranima
storitev kot tudi po cenah. Postale so neke vrste »lažne – kako po obliku ponuđenih usluga, tako i po cijenama.
gostilne«. Na poslovanje prehrambnih gostinskih obratov Postale su svojevrsne „lažne gostionice“. Na poslovanje
je pomembno vplivala bližina Italije in visoka kupna moč prehrambenih ugostiteljskih objekata značajno je utjecala
Tržačanov. blizina Italije i visoka kupovna moć Tršćana.
233
