Page 236 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 236
ljuček Zaključak

Kljub temu, da področje prehrambnega gostinstva v Unatoč tome što područje prehrambenog ugostiteljstva
preteklosti ni bilo sistematično urejeno, menimo, da smo u prošlosti nije bilo sustavno uređeno, smatramo da smo
na osnovi razpoložljivega gradiva naredili dovolj jasen na temelju raspoložive građe napravili dovoljno jasan
pregled zgodovine prehrambnega gostinstva na obalnem pregled povijesti prehrambenog ugostiteljstva na obalnom
območju slovenske Istre. Pregled razvoja prehrambnega području slovenske Istre. Pregled razvoja prehrambenog
gostinstva je pokazal, da je v zapletenih družbeno-politič- ugostiteljstva pokazao je da je u kompleksnim društveno-
nih razmerah, predvsem v obdobju med obema vojnama političkim uvjetima, prije svega u razdoblju između dvaju
ter po drugi sv. vojni, število gostinskih obratov hitro ratova te nakon drugog svjetskog rata, broj ugostiteljskih
upadlo. V stabilizaciji političnih in gospodarskih razmer objekata brzo pao. Stabilizacijom političke i gospodarske
se je dejavnost hitro ponovno razširila in prilagodila situacije djelatnost se ponovno brzo raširila i prilagodila
povpraševanju. Organiziranost, predvsem pa ponudba potražnji. Organiziranost, a prvenstveno ponuda pre-
prehrambnih gostinskih obratov sta v preteklosti prevze- hrambenih ugostiteljskih objekata u prošlosti je preuzi-
mali različne oblike poslovanja in koncepte ponudbe, ki mala različite oblike poslovanja i koncepte ponude, koji
so odražali vsakokratne razmere v družbi. Ugotavljamo, su odražavali trenutačne okolnosti u društvu. Utvrđujemo
da je turistično (hotelsko) prehrambno gostinstvo pred- da je turističko (hotelsko) prehrambeno ugostiteljstvo pri-
vsem delovalo kot odraz (ogledalo) turistične ponudbe je svega djelovalo kao odraz (ogledalo) turističke ponude
destinacije, ki se je oblikovala skladno s povpraševanjem, destinacije, koja se oblikovala u skladu s potražnjom i
na katerega so vplivale vsakokratne gospodarske, druž- na koju su utjecali trenutačni gospodarski, društveno-
beno-politične in modne smernice v družbi. V tem konte- politički i modni trendovi u društvu. U tom je kontekstu
kstu je turistično prehrambno gostinstvo s prilagajanjem turističko prehrambeno ugostiteljstvo s prilagodbom
konceptov ponudbe vsakokratni oblasti in prevladujočim koncepata ponude trenutačnoj vlasti i prevladavajućim
segmentom gostov sledilo spremembam na trgu in je bilo segmentima gostiju pratilo promjene na tržištu te je bilo
odraz razvitosti destinacije. Povsem nasprotno pa lahko odraz razvijenosti destinacije. Upravo suprotno možemo
trdimo za neturistično prehrambno gostinstvo, ki je bilo tvrditi za neturističko prehrambeno ugostiteljstvo, koje je
primarno namenjeno lokalnemu prebivalstvu. Le-to je bilo primarno namijenjeno lokalnom stanovništvu. U ra-
bilo v različnih zgodovinskih obdobjih center družbenega zličitim je povijesnim razdobljima bilo centar društvenog
dogajanja. Gostinski obrati so bili prostor zabave, srečanj, događanja. Ugostiteljski objekti bili su prostor zabave,
debat, razvrata in uporništva. Lahko bi rekli, da so bili ti susreta, rasprava, razvrata i buntovništva. Mogli bismo
prehrambni obrati tako center, kot ogledalo vsakokratnega reći da su ti prehrambeni objekti bili središte, kao i ogle-
družbeno-političnega dogajanja, zato jih lahko označimo dalo trenutačnih društveno-političkih događanja, stoga
za simbol uporništva in pregovorne trme Istranov. ih možemo označiti simbolom buntovništva i poslovične
tvrdoglavosti Istrana.
Razvoj prehrambnega gostinstva je pomembno zaznamo-
valo obdobje po razpadu A-O (od začetka prve svetovne Razvoj prehrambenog ugostiteljstva značajno je obilježilo
vojne) do priključitve cone B k Jugoslaviji l. 1954, ki je razdoblje nakon raspada A–U (od početka 1. svjetskog ra-
predstavljalo več kot 40-letni zastoj razvoja turizma in ta) do priključenja zone B Jugoslaviji 1954. godine, koje je
gostinstva. Ugotavljamo, da sta v obdobju socialistične predstavljalo više od 40 godina zastoja u razvoju turizma i
Jugoslavije (po letu 1954) turizem in prehrambno gostin- ugostiteljstva. Utvrđujemo da su u razdoblju socijalističke
stvo razvojno dosegla in presegla vse (čeprav v konceptu Jugoslavije (nakon 1954. godine) turizam i prehrambeno
masovnega turizma), kar je bilo do tedaj storjenega pod ugostiteljstvo razvojno dostigli i premašili sve (iako u
cesarsko Avstrijo, fašistično Italijo ali kasneje v obdobju konceptu masovnog turizma) što je do tada bilo učinjeno

236
   231   232   233   234   235   236   237   238   239   240   241