Page 276 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 276
ndi svetovnega turističnega trga. Regionalne in lokalne na svjetskom turističkom tržištu. Regionalna i lokalna
jedi poudarjajo različnost, prinašajo kulturne označbe, ki jela naglašavaju razliku, donose kulturne markere kojima
jih vmeščajo v kulturno identiteto posameznega kraja.55 se mogu smjestiti unutar kulturnog identiteta pojedinog
Gastronomski turizem ob ostalih selektivnih oblikah kraja55. Gastronomski turizam uz ostale selektivne oblike
omogoča podaljšanje sezonskega poslovanja, ki je bilo v omogućava produljenje sezonskog poslovanja koje je u
preteklosti usmerjeno izključno na tople poletne mesece prethodnom razdoblju bilo isključivo usmjereno na tople
ter v sončenje in kopanje. Turisti niso več usmerjeni na ljetne mjesece te sunčanje i kupanje. Turisti više nisu
penzionsko ponudbo in ponudbo »a la carte« (ponudba usmjereni na pansionsku prehranu i „a la carte“ prehranu
po naročilu), kot je to bilo v navadi v zadnjih tridesetih (samostalni izbor hrane) kako je to bilo posljednjih 30-ak
letih, temveč se obračajo k jedem, ki jih nudijo gostilne godina, već se okreću k jelima u gostionicama i oštarijama
in oštarije kjer jedi najpogosteje pripravljajo na izvorni gdje se jela pripremaju najčešće na izvorni način. Tradi-
način. Tradicionalna priprava jedi je bila v istrskih druži- cionalna priprema jela je uvijek bila prisutna u istarskim
nah vedno prisotna (npr. mineštra),56 vendar prej ni bila na obiteljima (npr. maneštra)56, samo se u prethodnom razdo-
voljo na jedilnikih gostinskih obratov. blju nije nudila u jelovnicima ugostiteljskih objekata.
Vsekakor bo k novim trendom in prepoznavnosti gastro- Svakako da će novim trendovima i prepoznatljivosti ga-
nomije na istrskem področju pripomoglo tudi dejstvo, stronomije na istarskom području pridonijeti činjenica da
da je istrska kuhinja del sredozemske prehrane, ta pa je je istarska kuhinja dio mediteranske prehrane, a medite-
uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne nematerialne ranska prehrana se uvrstila na UNESCO-ovu Reprezen-
dediščine,57 in sicer na osnovi multinacionalne kandidatu- tativnu listu svjetske nematerijalne baštine57, na temelju
re Hrvaške in drugih sredozemskih držav. Sredozemska multinacionalne kandidature Hrvatske i drugih sredoze-
prehrana predstavlja spoj naravnih sestavin ter živjenja mnih zemalja. Mediteranska prehrana predstavlja spoj
na specifičnem območju, kot je npr. prostor obalnega dela prirodnih resursa te uvjeta života na specifičnim prostori-
istrskega polotoka. Osnova te prehrane je tudi v načinu ma kao što su prostori obalnog dijela istarskog poluotoka.
uporabe posameznih sestavin, ki so značilne za to podne- Temelji ovoj prehrani su u načinu upotrebe pojedinih
bje ter v načinu njihove priprave, pa tudi v načinu konzu- namirnica karakterističnih za podneblje te njihovu pri-
miranja. Nekdanja hrana ribičev in težakov je usklajena z premu, ali i način konzumacije. Nekadašnja hrana ribara
načeli nutricizma. Prehrana, ki vsebuje veliko rib (največ i težaka usklađena je s novim nutricionističkim načelima.
plave), več kuhane kot pečene hrane, obilico zelenjave in Prehrana s mnogo ribe (najviše plave), prevaga kuhanih
sadja, divjih rastlin, uporabo oljčnega olja, vse to odlikuje jela nad pečenim, obilje povrća i voća, samoniklog bilja i
sredozemsko kuhinjo in način življenja v Istri.58 upotrebe maslinova ulja osnovne su odlike mediteranske
kuhinje i načina življenja u Istri58.
Restavracije, gostilne, konobe in drugi gostinski obrati Restorani, gostionice, konobe i drugi objekti prehrane na
na istrski obali so v zadnjih letih izjemno napredovali istarskoj su obali napredovali posljednjih godina u kvali-
v kakovosti in širini ponudbe, medtem ko je napredek teti i asortimanu ponude, dok su u kvantiteti u podjedna-
v kvantiteti viden že zadnjih petnajst let. V Tabeli 1 je kim vrijednostima posljednjih 15-ak godina. Na sljedećoj
prikazano gibanje števila sedežev v gostinskih obratih tablici prikazano je kretanje broja sjedala u ugostiteljskim
Istrske županije v primerjavi s Primorsko-goransko žu- objektima Istarske u odnosu na Primorsko-goransku žu-
panijo. Istrska županija je v vseh letih, razen v letu 2006, paniju. Istarska županija u svim godinama osim u 2006.
beležila večje število sedežev v gostinskih obratih v pri- godini bilježi veći broj sjedala u ugostiteljskim objektima
merjavi s s Primorsko-goransko županijo. V obdobju med u odnosu na broj sjedala u ugostiteljskim objektima u Pri-
leti 1995–2009 se je število sedežev v gostinskih obratih morsko-goranskoj županiji. U razdoblju od 1995. do 2009.
276
jedi poudarjajo različnost, prinašajo kulturne označbe, ki jela naglašavaju razliku, donose kulturne markere kojima
jih vmeščajo v kulturno identiteto posameznega kraja.55 se mogu smjestiti unutar kulturnog identiteta pojedinog
Gastronomski turizem ob ostalih selektivnih oblikah kraja55. Gastronomski turizam uz ostale selektivne oblike
omogoča podaljšanje sezonskega poslovanja, ki je bilo v omogućava produljenje sezonskog poslovanja koje je u
preteklosti usmerjeno izključno na tople poletne mesece prethodnom razdoblju bilo isključivo usmjereno na tople
ter v sončenje in kopanje. Turisti niso več usmerjeni na ljetne mjesece te sunčanje i kupanje. Turisti više nisu
penzionsko ponudbo in ponudbo »a la carte« (ponudba usmjereni na pansionsku prehranu i „a la carte“ prehranu
po naročilu), kot je to bilo v navadi v zadnjih tridesetih (samostalni izbor hrane) kako je to bilo posljednjih 30-ak
letih, temveč se obračajo k jedem, ki jih nudijo gostilne godina, već se okreću k jelima u gostionicama i oštarijama
in oštarije kjer jedi najpogosteje pripravljajo na izvorni gdje se jela pripremaju najčešće na izvorni način. Tradi-
način. Tradicionalna priprava jedi je bila v istrskih druži- cionalna priprema jela je uvijek bila prisutna u istarskim
nah vedno prisotna (npr. mineštra),56 vendar prej ni bila na obiteljima (npr. maneštra)56, samo se u prethodnom razdo-
voljo na jedilnikih gostinskih obratov. blju nije nudila u jelovnicima ugostiteljskih objekata.
Vsekakor bo k novim trendom in prepoznavnosti gastro- Svakako da će novim trendovima i prepoznatljivosti ga-
nomije na istrskem področju pripomoglo tudi dejstvo, stronomije na istarskom području pridonijeti činjenica da
da je istrska kuhinja del sredozemske prehrane, ta pa je je istarska kuhinja dio mediteranske prehrane, a medite-
uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne nematerialne ranska prehrana se uvrstila na UNESCO-ovu Reprezen-
dediščine,57 in sicer na osnovi multinacionalne kandidatu- tativnu listu svjetske nematerijalne baštine57, na temelju
re Hrvaške in drugih sredozemskih držav. Sredozemska multinacionalne kandidature Hrvatske i drugih sredoze-
prehrana predstavlja spoj naravnih sestavin ter živjenja mnih zemalja. Mediteranska prehrana predstavlja spoj
na specifičnem območju, kot je npr. prostor obalnega dela prirodnih resursa te uvjeta života na specifičnim prostori-
istrskega polotoka. Osnova te prehrane je tudi v načinu ma kao što su prostori obalnog dijela istarskog poluotoka.
uporabe posameznih sestavin, ki so značilne za to podne- Temelji ovoj prehrani su u načinu upotrebe pojedinih
bje ter v načinu njihove priprave, pa tudi v načinu konzu- namirnica karakterističnih za podneblje te njihovu pri-
miranja. Nekdanja hrana ribičev in težakov je usklajena z premu, ali i način konzumacije. Nekadašnja hrana ribara
načeli nutricizma. Prehrana, ki vsebuje veliko rib (največ i težaka usklađena je s novim nutricionističkim načelima.
plave), več kuhane kot pečene hrane, obilico zelenjave in Prehrana s mnogo ribe (najviše plave), prevaga kuhanih
sadja, divjih rastlin, uporabo oljčnega olja, vse to odlikuje jela nad pečenim, obilje povrća i voća, samoniklog bilja i
sredozemsko kuhinjo in način življenja v Istri.58 upotrebe maslinova ulja osnovne su odlike mediteranske
kuhinje i načina življenja u Istri58.
Restavracije, gostilne, konobe in drugi gostinski obrati Restorani, gostionice, konobe i drugi objekti prehrane na
na istrski obali so v zadnjih letih izjemno napredovali istarskoj su obali napredovali posljednjih godina u kvali-
v kakovosti in širini ponudbe, medtem ko je napredek teti i asortimanu ponude, dok su u kvantiteti u podjedna-
v kvantiteti viden že zadnjih petnajst let. V Tabeli 1 je kim vrijednostima posljednjih 15-ak godina. Na sljedećoj
prikazano gibanje števila sedežev v gostinskih obratih tablici prikazano je kretanje broja sjedala u ugostiteljskim
Istrske županije v primerjavi s Primorsko-goransko žu- objektima Istarske u odnosu na Primorsko-goransku žu-
panijo. Istrska županija je v vseh letih, razen v letu 2006, paniju. Istarska županija u svim godinama osim u 2006.
beležila večje število sedežev v gostinskih obratih v pri- godini bilježi veći broj sjedala u ugostiteljskim objektima
merjavi s s Primorsko-goransko županijo. V obdobju med u odnosu na broj sjedala u ugostiteljskim objektima u Pri-
leti 1995–2009 se je število sedežev v gostinskih obratih morsko-goranskoj županiji. U razdoblju od 1995. do 2009.
276
