Page 312 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 312
ljuček Zaključak
Razvoj prometne infrastrukture ter vzpostavitev dosto- Razvoj prometne infrastrukture te uspostavljanje dostu-
pnih, hitrejših in ugodnih železniških in ladijskih povezav pnih, brzih i dobrih željezničkih i brodskih veza u drugoj
v drugi polovici 19. stoletja predstavlja enega od pomemb- polovici 19. stoljeća predstavlja jedan od važnijih čimbe-
nejših dejavnikov razvoja modernega turizma. Ugodne nika razvoja suvremenog turizma. Povoljne cijene karata
cene vozovnic so omogočila potovanja širši množici, ki omogućile su putovanja za šire mase, koje su otkrivale
je odkrivala nove destinacije in pojavila se je potreba po nove destinacije te se pojavila potreba za objektivnim
objektivnih tiskanih turističnih vodnikih. Že prvi vodni- tiskanim turističkim vodičima. Već su prvi vodiči, koji su
ki, ki so v veliki meri nadomestili do tedaj priljubljene u velikoj mjeri zamijenili do tada popularne subjektivne
subjektivne potopise, so vsebovali splošne informacije o putopise, sadržavali opće informacije o destinaciji, prak-
destinaciji, praktične napotke za potovanje, predstavitve tične naputke za putovanja, prezentacije pojedinih krajeva
posameznih krajev s ponudbo (namestitev, prehrana, s ponudom (smještaj, prehrana, znamenitosti, arhitektura,
znamenitosti, arhitektura, izleti v okolico …) ter slovarje izleti u okolicu…) te rječnike za osnovnu komunikaciju.
z besediščem za osnovno komunikacijo. Eden od glavnih Jedan od glavnih motiva putovanja na jadransku obalu u
motivov potovanj na jadransko obalo v avstro-ogrski mo- Austro-Ugarskoj Monarhiji, a koji je još uvijek prisutan,
narhiji, ki je še vedno prisoten, je bilo nenehno hrepenenje bio je stalna žudnja i želja za suncem i plavim nebom. Slo-
in močna želja po soncu in modrem nebu. Slogan Gremo gan Idemo na Jadran! (njem. Auf zur Adria!)80 ukazuje na
na Jadran! (nem. Auf zur Adria!)80 kaže na priljubljenost popularnost tadašnjeg Austrijskog primorja kao turističke
takratnega Avstrijskega primorja kot turistične destinacije. destinacije.
V pregledanih tiskanih turističnih vodnikih domačih in U pregledanim tiskanim turističkim vodičima domaćih i
tujih avtorjev iz začetnega obdobja modernega turizma stranih autora od početnog razdoblja suvremenog turizma
v drugi polovici 19. stoletja do danes so predstavljeni u drugoj polovici 19. stoljeća do danas predstavljeni su
turistična ponudba obalnih mest in kasneje tudi zaledja, turistička ponuda obalnih gradova, a kasnije i zaleđa,
zgodovinski razvoj, naravne danosti, podnebje, dediščina povijesni razvoj, prirodni uvjeti, klima, nasljeđe u širem
v širšem pomenu ter praktične informacije in napotki za smislu te praktične informacije i naputci za odmor. Nagla-
dopustovanje. Poudarek je na Kopru, Izoli, Portorožu in sak je na Kopru, Izoli, Portorožu i Piranu, dok su Ankaran
Piranu, medtem ko sta Ankaran in Strunjan omenjena v i Strunjan spomenuti u nekoliko rečenica. Fiesa i Sečovlje
nekaj povedih. Fiesa in Sečovlje pa se pojavita le v nekate- pojavili su se samo u nekim vodičima, osim kada je riječ
rih vodnikih, razen, ko gre za obsežnejši opis sečoveljskih o opsežnijem opisu Sečoveljskih solana. Od kasnih osam-
solin. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je pri opisu desetih godina prošlog stoljeća prilikom opisa prirodnih
naravnih danosti zaslediti razlike med domačimi in tujimi uvjeta mogu se pronaći razlike između domaćih i stranih
avtorji vodnikov. Tako je pri vodnikih domačih avtorjev, ki autora vodiča. Tako se u vodičima domaćih autora, koji
so prevedeni v tuje jezike, ponekod zaslediti idiličen opis su prevedeni na strane jezike, može pronaći idiličan opis
destinacij, medtem ko je pri tujih avtorjih iz drugačnega destinacija, dok se kod stranih autora iz drugačije kultur-
kulturnega okolja, opaziti realen in po potrebi tudi kritičen ne okoline može primijetiti realan i po potrebi i kritički
pristop, zlasti na področju okoljevarstva kot npr. čistoče pristup, posebice na području očuvanja okoline, npr. či-
morja, prisotnosti čistilnih naprav, bližine industrijskih stoća mora, prisutnost uređaja za pročišćavanje, blizina
obratov, hrupa. industrijskih pogona i buka.
312
Razvoj prometne infrastrukture ter vzpostavitev dosto- Razvoj prometne infrastrukture te uspostavljanje dostu-
pnih, hitrejših in ugodnih železniških in ladijskih povezav pnih, brzih i dobrih željezničkih i brodskih veza u drugoj
v drugi polovici 19. stoletja predstavlja enega od pomemb- polovici 19. stoljeća predstavlja jedan od važnijih čimbe-
nejših dejavnikov razvoja modernega turizma. Ugodne nika razvoja suvremenog turizma. Povoljne cijene karata
cene vozovnic so omogočila potovanja širši množici, ki omogućile su putovanja za šire mase, koje su otkrivale
je odkrivala nove destinacije in pojavila se je potreba po nove destinacije te se pojavila potreba za objektivnim
objektivnih tiskanih turističnih vodnikih. Že prvi vodni- tiskanim turističkim vodičima. Već su prvi vodiči, koji su
ki, ki so v veliki meri nadomestili do tedaj priljubljene u velikoj mjeri zamijenili do tada popularne subjektivne
subjektivne potopise, so vsebovali splošne informacije o putopise, sadržavali opće informacije o destinaciji, prak-
destinaciji, praktične napotke za potovanje, predstavitve tične naputke za putovanja, prezentacije pojedinih krajeva
posameznih krajev s ponudbo (namestitev, prehrana, s ponudom (smještaj, prehrana, znamenitosti, arhitektura,
znamenitosti, arhitektura, izleti v okolico …) ter slovarje izleti u okolicu…) te rječnike za osnovnu komunikaciju.
z besediščem za osnovno komunikacijo. Eden od glavnih Jedan od glavnih motiva putovanja na jadransku obalu u
motivov potovanj na jadransko obalo v avstro-ogrski mo- Austro-Ugarskoj Monarhiji, a koji je još uvijek prisutan,
narhiji, ki je še vedno prisoten, je bilo nenehno hrepenenje bio je stalna žudnja i želja za suncem i plavim nebom. Slo-
in močna želja po soncu in modrem nebu. Slogan Gremo gan Idemo na Jadran! (njem. Auf zur Adria!)80 ukazuje na
na Jadran! (nem. Auf zur Adria!)80 kaže na priljubljenost popularnost tadašnjeg Austrijskog primorja kao turističke
takratnega Avstrijskega primorja kot turistične destinacije. destinacije.
V pregledanih tiskanih turističnih vodnikih domačih in U pregledanim tiskanim turističkim vodičima domaćih i
tujih avtorjev iz začetnega obdobja modernega turizma stranih autora od početnog razdoblja suvremenog turizma
v drugi polovici 19. stoletja do danes so predstavljeni u drugoj polovici 19. stoljeća do danas predstavljeni su
turistična ponudba obalnih mest in kasneje tudi zaledja, turistička ponuda obalnih gradova, a kasnije i zaleđa,
zgodovinski razvoj, naravne danosti, podnebje, dediščina povijesni razvoj, prirodni uvjeti, klima, nasljeđe u širem
v širšem pomenu ter praktične informacije in napotki za smislu te praktične informacije i naputci za odmor. Nagla-
dopustovanje. Poudarek je na Kopru, Izoli, Portorožu in sak je na Kopru, Izoli, Portorožu i Piranu, dok su Ankaran
Piranu, medtem ko sta Ankaran in Strunjan omenjena v i Strunjan spomenuti u nekoliko rečenica. Fiesa i Sečovlje
nekaj povedih. Fiesa in Sečovlje pa se pojavita le v nekate- pojavili su se samo u nekim vodičima, osim kada je riječ
rih vodnikih, razen, ko gre za obsežnejši opis sečoveljskih o opsežnijem opisu Sečoveljskih solana. Od kasnih osam-
solin. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je pri opisu desetih godina prošlog stoljeća prilikom opisa prirodnih
naravnih danosti zaslediti razlike med domačimi in tujimi uvjeta mogu se pronaći razlike između domaćih i stranih
avtorji vodnikov. Tako je pri vodnikih domačih avtorjev, ki autora vodiča. Tako se u vodičima domaćih autora, koji
so prevedeni v tuje jezike, ponekod zaslediti idiličen opis su prevedeni na strane jezike, može pronaći idiličan opis
destinacij, medtem ko je pri tujih avtorjih iz drugačnega destinacija, dok se kod stranih autora iz drugačije kultur-
kulturnega okolja, opaziti realen in po potrebi tudi kritičen ne okoline može primijetiti realan i po potrebi i kritički
pristop, zlasti na področju okoljevarstva kot npr. čistoče pristup, posebice na području očuvanja okoline, npr. či-
morja, prisotnosti čistilnih naprav, bližine industrijskih stoća mora, prisutnost uređaja za pročišćavanje, blizina
obratov, hrupa. industrijskih pogona i buka.
312
