Page 11 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 11
uvod
Kvalitativno raziskovanje kot sistematičen metodološki pristop k pri-
dobivanju znanstvenih spoznanj je razmeroma novo. V sodobnih hu-
manističnih in družboslovnih raziskovanjih uporabljamo kvalitativne
metode na podoben način, kot so jih botaniki uporabljali v začetnih letih bi-
ološke znanosti: za zbiranje, opis in razlago vedenjskih, doživljajskih in ko-
munikacijskih vzorcev. Zanimajo nas fenomeni, pojavi in procesi, za katere
še ne vemo, kako jih kvantitativno meriti. Mnogokrat nas ne zanima toliko
rezultat procesa kot dinamika vznikanja oz. »notranje« življenje opazova-
nega fenomena. Kvalitativne metode uporabljamo tudi kot pilotske študije,
ki nam pomagajo določiti relevantne kvantitativne spremenljivke. Na neka-
terih prodročjih (na primer raziskovanje človeškega doživljanja) pa sploh ni
nobenega drugega dostopa do raziskovanega fenomena kot kvalitativni in-
tervjuji.
Kljub temu, da večina sodobne psihologije sloni na kvantitativnih raziskoval-
nih pristopih, moramo vedeti, da so bili začetki psihološkega raziskovanja
kvalitativni, novejši raziskovalni trendi pa so spet odkrili uporabnost tovr-
stnega pristopa. V zadnjih desetletjih je bilo objavljenih izjemno veliko uč-
benikov in priročnikov za kvalitativno raziskovanje. Ob študiju teoretskih
osnov in metodoloških pravil pa je treba razumeti, da je kvalitativno raz-
iskovanje predvsem veščina, ki je ne moremo pridobiti brez praktičnega
dela, izvajanja intervjujev in analize konkretnih podatkov.
Nekaj opomb: pri nekaterih pojmih sva v oklepaju pustila angleški origi-
nal, da se boste bralci lažje znašli pri prebiranju angleških virov. Na kon-
cu vsakega poglavja je navedenih tudi nekaj dodatnih virov za tiste, ki že-
lijo podrobneje raziskati posamezna področja kvalitativnega raziskovanja.
Urban Kordeš in Maja Smrdu
11
Kvalitativno raziskovanje kot sistematičen metodološki pristop k pri-
dobivanju znanstvenih spoznanj je razmeroma novo. V sodobnih hu-
manističnih in družboslovnih raziskovanjih uporabljamo kvalitativne
metode na podoben način, kot so jih botaniki uporabljali v začetnih letih bi-
ološke znanosti: za zbiranje, opis in razlago vedenjskih, doživljajskih in ko-
munikacijskih vzorcev. Zanimajo nas fenomeni, pojavi in procesi, za katere
še ne vemo, kako jih kvantitativno meriti. Mnogokrat nas ne zanima toliko
rezultat procesa kot dinamika vznikanja oz. »notranje« življenje opazova-
nega fenomena. Kvalitativne metode uporabljamo tudi kot pilotske študije,
ki nam pomagajo določiti relevantne kvantitativne spremenljivke. Na neka-
terih prodročjih (na primer raziskovanje človeškega doživljanja) pa sploh ni
nobenega drugega dostopa do raziskovanega fenomena kot kvalitativni in-
tervjuji.
Kljub temu, da večina sodobne psihologije sloni na kvantitativnih raziskoval-
nih pristopih, moramo vedeti, da so bili začetki psihološkega raziskovanja
kvalitativni, novejši raziskovalni trendi pa so spet odkrili uporabnost tovr-
stnega pristopa. V zadnjih desetletjih je bilo objavljenih izjemno veliko uč-
benikov in priročnikov za kvalitativno raziskovanje. Ob študiju teoretskih
osnov in metodoloških pravil pa je treba razumeti, da je kvalitativno raz-
iskovanje predvsem veščina, ki je ne moremo pridobiti brez praktičnega
dela, izvajanja intervjujev in analize konkretnih podatkov.
Nekaj opomb: pri nekaterih pojmih sva v oklepaju pustila angleški origi-
nal, da se boste bralci lažje znašli pri prebiranju angleških virov. Na kon-
cu vsakega poglavja je navedenih tudi nekaj dodatnih virov za tiste, ki že-
lijo podrobneje raziskati posamezna področja kvalitativnega raziskovanja.
Urban Kordeš in Maja Smrdu
11
